V močno zasneženem jutru in ob ne ravno lepi vremenski napovedi se nas je pred OŠ Bršljin kljub temu zbralo 7 udeležencev letošnjega dvodnevnega dogodka v Tamarju, dva pa naj bi se nam pridružila v Tamarju. Z vmesnim postankom na ljubljanskem Barju smo se odpeljali do Rateč. Zaradi velike količine novozapadlega snega so se trije udeleženci odločili, da bodo tradicionalni vzpon na Peč (tromeja) izpustili in se odpravili direktno v Planico, ter naprej v Tamar. Tam so si ogledali muzej z zgodovino planiških skokov, vadbeni center in malo pokukali na dogajanje ob skakalnicah. Nadaljevali so do doma v Tamarju. Preostali pa smo se odpravili proti tromeji. Že po nekaj korakih nas je prijazni domačin opozoril, da bo verjetno potrebno kar celotno pot pregaziti ''v celega''. Na žalost smo že pri zadnji hiši spoznali, da bo temu res tako. Pa ne samo to. Na poti je bilo ob novozapadlem snegu, katerega je bilo krepko čez koleno tudi ogromno podrtega drevja, kar je še oteževalo naše napredovanje. Po dobrih dveh urah smo uspeli priti do odcepa, ki vodi proti planinskemu domu pod tromejo. Ta je seveda že dalj časa zaprt. Mi smo se odločili za nadaljevanje in izmenjaje se spredaj nadaljevali proti cilju. Snega je bilo vedno več in več. Na koncu že blizu poldrugemu metru. Kljub temu, da je do vrha ostalo le še dobrih 50 višinskih metrov smo obupali in se obrnili nazaj v dolino. Sestop je potekal relativno hitro. V Ratečah smo naredili krajši postanek za okrepčilo in že smo bili na poti v Planico, od tam pa kam drugam kot v Tamar. Dva kar peš, dva pa na smučeh. Do doma v Tamarju smo prispeli z nočjo. Tam so nam preostali udeleženci, tudi dva dodatna postregli z informacijami o prenočišču, cenami, hrani,... vse je bilo super. Po večerji pa še malo družabnosti in že je bila ura 10, ko je bilo potrebno spat.

V nedeljo nas je zbudilo čudovito jasno in mrzlo jutro. Nekako kar nismo mogli iz koče, ko smo izvedeli, da je zunaj -11. Kljub temu smo naredili plan kaj počet čez dan. Dogovorili smo se za sestop do Planice, eni peš, eni na saneh dva pa na smučeh. Tam smo se preobuli in preoblekli ter se odpeljali v Dovje. Pri Aljaževem spomeniku smo se ustavili in občudovali triglavsko skupino vršacov, ki nas je mamljivo vabila. A ostalo je le pri tem. Mi smo se odpravili naprej v Završnico. Sprehodili smo se okoli jezera in odšli na kosilo v znano gostilno Trebušnik. S polnimi trebuščki po kosilu pa nas je čakala še vožnja do novega mesta, kamor smo prispeli okoli 17. ure.

Zapisal vodja akcije, Martin Luzar

Fotografije. Fredi Bančov in Željko Ivekovič

Thursday the 22nd. Powered by freetemplatespot.com. Planinsko društvo Novo mesto