Vrtača, Svačica, Stol, Ljubeljščica, 5. in 6.10.2019

Na razpis Pohodniškega društva Novo mesto za zanimivo dvodnevno turo po osrednjem delu Karavank, dne 5.in 6. septembra 2019, smo se prijavili: Maja Luzar in njen Čester (osemletni bigel), Željko Ivekovič, Igor Cibic, Božo Mlakar, vodnik Tine Luzar in jaz.

Vremenska napoved je bila ugodna, realnost pa še boljša saj nas je lepo, hladno jesensko vreme spremljalo ves čas, dež je padal le v soboto zvečer, ko smo ga opazovali skozi okno toplega zavetja koče na Zelenici.

Z mejnega prehoda Ljubelj smo v zgodnjih jutranjih urah prišli do koče na Zelenici, kjer smo se predstavili prijaznim oskrbnikom, potrdili rezervacijo sobe in v njej pustili stvari za naslednji dan. Sama sem se odločila, da na Stol po ferati s severne strani ne grem, zato sta v sobi ostala tudi čelada in varovalni pas. Maja je tako odločitev sprejela že v dolini.

Vsi skupaj smo se podali po pobočju Vrtače do sedla, se spuščali in dvigovali po izmenjaje kamniti, meliščni in travnati poti v smeri Stola oz. do Svačice preko Sklede.   Ob kratkih vmesnih postankih smo občudovali na levi strni severno pobočje Begunjščice, v daljavi smo videli vse do Krna, pred nami pa se je dvigovala mogočna gmota vzhodnega pobočja Stola. Na razpotju, kjer se v desno odcepi pot proti Celovški koči in levo proti  Svačici , smo se ločili. Kuža, Maja in jaz smo krenili desno na Svačico, moška ekipa pa se je spustila proti Celovški koči in nadaljevala po severni strani Stola (ferati), na vrh.

Svačica je del glavnega grebena Karavank. Vzpon ni bil zahteven. Posamezni raztežaji pa so bili za Česterja le previsoki in prepadi prenevarni, zato sem razglede z vrha pri križu občudovala sama.   Videla sem vse, kar se vidi s Stola, pa še njegovo severno steno. Res mogočno.

Z Majo in Česterjem sva se v počasnem tempu vrnili do sedla, kjer sva po postanku, da sva spustili naprej skupino postojnskih planincev, krenili malo pod grebenom proti vrhu Vrtače.   Z vrha sva pohiteli v dolino, ker je vlekel severni veter, ki je preganjal nevarne deževne oblake. Na poti proti Koči na Zelenici smo se ves čas prehitevali s prijazno skupino Postonjčanov.

Komaj sva se okrepčali z odličnim ričetom, že so prišli naši fantje s Stola. Izmenjali smo si svoje vtise o vzponih, pri čemer so bili seveda njihovi veliko bolj zanimivi. Oskrbniki so nas po večerji pogostili še z odličnim pecivom. Vse nas je premagovala utrujenost in kmalu smo se drug za drugim znašli v prijetni topli sobi za spanje.

Zbudili smo se v čudovito jasno jesensko jutro. Vzhajajoče sonce je obarvalo zlato pobarvano listje in jesenski macesni so zažareli. Po obilnem samopostrežnem zajtrku so se Tine, Igor in Božo povzpeli na Triangel po ferati Spodnji plot, ostali trije s kužkom pa smo prišli na vrh po vzporedni poti. Maja in njen Čester sta se tu poslovila.

Čakal nas je greben Ljubeljščice in pot do starega Ljubelja – zelo zahtevna neoznačena steza. Res je bila taka: sprva med ruševjem, strma in spolzka od večernega dežja, v nadaljevanju pa kamnita z gruščem, krušljiva, brez klinov in jeklenic, po strmem melišču, malo gor, pa spet dol. Brez pomoči fantov ne bi šlo. Vzpon na Jalovec pred meseci je bil zame lažji kot to. Zadovoljstvo po zaključku te drzne avanture je bilo popolno. Od  Povne Peči nas je do koče na starem Ljubelju vodila lepa gozdna pot. Tam smo se podprli s pijačo in še zadnjo hrano iz nahrbtnikov, naredili še nekaj posnetkov na vrhu stare makadamske  ljubeljske ceste in se po njej spustili do avtomobila.

Pot domov je minila ob prijetnem kramljanju in dremanju zaradi utrujenosti, razen voznika seveda. V Mirni Peči smo se poslovili polni zadovoljstva in z načrti za še kaj podobnega.

Napisala in fotografije: Melita Volk Ivekovič

SLIVNICA (1114m) - 16.11.2019

V soboto, 16. 11. 2019, smo se samo štirje odpravili na Slivnico. Ker je sreča na strani pogumnih, smo tudi mi imeli srečo in se suhi vrnili s prijetne ture. Na Slivnico smo se povzpeli iz Cerknice in tudi sestopili po isti poti. Z razgledišč in iz pred koče smo si ogledali Cerkniško jezero, ki je zelo veliko zaradi dolgotrajnih padavin. Z vrha je bil razgled res veličasten in prostran. Ob prihodu v Cerknico smo se odločili, da si gremo ogledati še Bloško jezero. Navdušila nas je zanimiva narava, jezero in številne velike lesene skulpture. Ob jezeru je nekaj zelo zanimivo zgrajenih brunaric iz zelo debelih debel, korenin, zvitih ali razvejanih debel. Bili smo navdušeni. Med vožnjo smo opazovali okolico in zadovoljno klepetali.

Napisala: Majda Markovič

Fotografije: Darko Hrnčič in Igor Pucelj

20191116_093150_HDR.jpg20191116_093156.jpg20191116_093956_HDR.jpg20191116_094755.jpg20191116_094839_HDR.jpg20191116_094919_HDR.jpg20191116_095515.jpgIMG_20191116_081737.jpgIMG_20191116_093222.jpgIMG_20191116_094938.jpgIMG_20191116_095159.jpg

DONAČKA GORA 884m - 2.11.2019

V soboto 2. novembra smo se ob 7. uri zbrali pred OŠ Bršljin in se odpeljali proti našemu izhodišču pod Donačko goro. Spotoma smo v Podčetrtku imeli postanek za jutranjo kavico. Na našo žalost pa so že padle prve kaplje dežja, vendar smo se odločili da nadaljujemo našo pot. Na izhodišču v vasi Sveti Jurij se je dež še nekoliko okrepil. Odločili smo se da se odpeljemo do Rudijevega doma na Donački gori in tam bomo videli kako naprej. Pri domu ni več deževalo, zato smo se kljub močnemu vetru na izpostavljenih legah odločili, da gremo takoj na vrh. Po slabi uri smo dosegli vrh, se malo slikali, pomalicali in se potem napotili še na vzhodni vrh Donačke gore. S pomočjo jeklenic smo se spustili proti Medgori in nato pot nadaljevali po drugi strani nazaj do Rudijevega doma. Od tu smo se odpeljali domov.

Zapisal in fotografije: Darko Hrnčič

IMG_20191102_095213.jpgIMG_20191102_122527.jpgIMG_20191102_105105.jpgIMG_20191102_112127.jpgIMG_20191102_112843.jpgIMG_20191102_112902.jpg

Kostanjev piknik mladinskih odsekov MDO PD Dolenjske in Bele Krajine - 19.10.2019

SREČANJE PLANINSKIH SKUPIN DOLENJSKE IN BELE KRAJINE

V soboto, 19. oktobra 2019, je bilo srečanje planinskih skupin na Smuku. Srečanja smo se udeležili planinci iz Pohodniškega društva, PD Semič, PD Trebnje, PD Krka Novo mesto in PD Metlika. Na Smuku se nas je zbralo okrog 160 planincev.

Planinci iz Pohodniškega društva in iz PD Trebnje smo se z avtobusom pripeljali do Rožnega Dola, kjer nas je že čakalo presenečenje. Iz sadjarstva Bučar, Dolenjske Toplice, so nas pogostili s sočnimi jabolki. Presenečeni in veseli se jim zahvaljujemo.  Po okrepčilo smo se podali na pot po gozdnih poteh in stezah. Pot smo vsi brez težav zmogli. Uživali smo v opazovanju čudovite jesensko obarvane narave in hoji po šumečem listju.

Ostali planinci so na Smuk prišli po planinski  poti iz Semiča. Vsi smo se zbrali na Smuku, kjer smo se takoj okrepčali s toplo malico in čajem. Med lupljenjem in sladkanjem s pečenim kostanjem smo se zadovoljno družili. Mladi planinci so se navdušeno igrali na vzorno pokošenih velikih travnatih površinah okrog lovskega doma in na asfaltu pred domom. Vodniki in mentorji pa smo poskrbeli, da je vse organizirano in varno potekalo. V manjših skupinah smo šli na vzletišče zmajarjev in uživali v razgledu, ki se je razprostiral globoko pod nami. Nekateri so v domišljiji kar poleteli kot ptice. Pred odhodom smo se še vsi skupaj fotografirali, vse, kot je za planince značilno pospravili, se poslovili in se zelo zadovoljni razšli. Sestopili smo po planinski poti do vasi Gaber, kjer nas je že čakal avtobus. Med vožnjo smo podoživljali prijetno preživeto srečanje planincev in počivali po prehojeni 12 km poti v čudoviti jesensko obarvani naravi.

Letošnje srečanje v gostoljubju planincev PD Semič je bilo zelo prijetno, za kar se jim zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi MO Novo mesto za finančno podporo srečanja.

Drugo leto pa se bomo srečali kje drugje, da se družimo in spoznamo čim več lepot narave.

 

Zapisala: Majda Markovič

Fotografije: Igor Pucelj

20191019_090547_HDR.jpg20191019_090543_HDR.jpg20191019_094832_HDR.jpg20191019_094836_HDR.jpg20191019_094843_HDR.jpg20191019_102232_HDR.jpg20191019_102244_HDR.jpg20191019_123547.jpg

Izlet v Tuzlo - 4.10. - 6.10.2019

Planinski prijatelji iz PD Konjuh  Tuzla, se vsako leto udeležijo Rudolfovanja, ki ga naše društvo organizira ob prazniku mestne občine Novo mesto. Na njihovo povabilo smo se letos udeležili praznovanje  njihove občine. Občina Tuzla praznuje drugega oktobra, ko je bilo mesto osvobojeno. V petek se nas je devet odpravilo v Tuzlo, kjer smo prispeli v večernih urah. Po večerji in  druženju smo se kmalu odpravili spat, saj nas je v soboto čakal pohod. Po zajtrku smo se odpeljali v vas Stupare, kjer se je začel pohod do planinskega doma Javorje. Organizator je pripravil dve vrste pohoda, ki sta se razlikovala samo po strmini, oba sta pa imela isto izhodišče in cilj. Vsi skupaj smo prispeli do planinskega doma Javorje, kjer smo bili postreženi s pasuljem.  Nekateri so se odpravili še na vrh Javorja, ostali pa  smo  se spoznavali in družili z drugimi planinci. V planinskem domu se je boljše spalo, kot v Tuzli, saj je zrak veliko bolj čist. V nedeljo smo si še ogledali Tuzlo in se odpravili proti domu. Hvala planincem PD Konjuh  za gostoljubje.

Zapisal: Tone Markovič

Foto: Igor Pucelj in Tone Markovič