Debela Peč 2014 - 20.6.2020

V soboto, 20.6.2020, se nas je 20 planincev zbralo pred OŠ Bršljin in se z osebnimi avtomobili odpeljalo na Pokljuko. Naš pohod smo začeli na planini Zajavornik. Po slabi uri smo prispeli do Blejske koče na Lipanci, kjer smo si privoščili krajši počitek. Za vzpon do vrha Debele peči smo potrebovali uro in pol. Ker je bilo na vrhu precej vetrovno smo se na hitro fotografirali in požigosali knjižice in se po isti poti vrnili do Blejske koče. Sledil je daljši počitek za okrepčanje in nato spust do naših vozil in vrnitev domov, kamor smo prispeli ob 18.30. Kljub slabši vremenski napovedi smo turo opravili brez dežja.

 

Zapisal in fotografiral: Branko Dolinar

P6200676.jpgP6200681.jpgP6200682.jpgP6200674.jpgP6200686.jpgP6200689.jpg

Machova učna pot, poročilo o tečaju GS 2020 v MDO PD Dolenjske in Bele Krajine

Za nami so težki meseci COVID-19 in časa, ko je življenje obmirovalo in smo bili izolirani drug od drugega. Ker po razglasitvi konca epidemije, še vedno ne moremo optimalno potovati z avtobusi, smo za zaključek tečaja za GS 2020 izbrali Machovo učno pot v okolici Novega mesta.  Leta 2015 jo je uredilo  Društvo Machova dediščina pod Gorjanci. Namenjena je spoznavanju in ohranjanju naravne, kulturne in zgodovinske dediščine Novega mesta skozi življenje in delo vizionarske češko-nemške družine Mach. Johann Mach, izobražen humanist in poznavalec naravoslovja, je leta 1862 kupil graščino v vasi Veliki Slatnik in se tja preselil s svojo družino. Upal je, da se bo šibko zdravje sina Ernesta okrepilo v lepem in mirnem okolju s slatinami (od tod imeni vasi Mali in Veliki Slatnik).  Johann Mach je v drugi polovici 19. stoletja tu gojil sviloprejskega metulja jamamaja, sin Ernest Mach pa je bil znanstvenik, fizik in filozof svetovnega formata. Po njem se imenuje Machovo število, ki ga še danes uporabljamo za opis hitrosti letal.

Učna pot je lahka in krožna, sicer pa je dolga 9069 km. Vije se ob Slatenskem potoku, njegovih številnih pritokih in meandrih in po čudovitem in bogatem gozdu ter pogledom na Gorjance, ki jih je tako opeval Janez Trdina. Ob poti  smo spoznali naravno dediščino, zgodovino in kulturo preteklega časa.  

Vodil nas je domačin g. Marjan Hren, ustanovitelj društva Machova dediščina pod Gorjanci, avtor poti ter knjige in dobitnik nagrade občine Novo mesto za to delo.

Na prvem delu letošnjega tečaja v Kočevju smo spoznali nekaj tujerodnih rastlin, na tej učni poti pa še metulja jamamaja, ki se je od tu razširil po Evropi.

Ni naključje, da smo se  podali na to učno pot ravno 6. 6. 2020, ko je bila sicer načrtovana druga naravovarstvena ekskurzija v Prekmurje, saj smo dva dni prej  obeležili SVETOVNI DAN OKOLJA s poudarkom na ohranjanju ekosistemov, zlasti pa ohranjanju gozdov. Ta teden smo obeležili tudi teden gozdov. O namenu tedna gozdov nam je spregovorila Tina Kotnik, dipl. ing. gozdarstva, članica PD Kočevje. Strinjali smo se, da imamo naravo eno samo. Naša naloga je, da jo čuvamo in ohranjamo, da nam ne bo odgovarjala z raznimi naravnimi katastrofami, tudi virusnimi krizami.

Na naravovarstveni ekskurziji so se nam pridružili tudi predsednik PZS dr. Jože Rovan z ženo in predsednik MDO Dolenjske in Bele krajine Rudolf Skobe.

Po ekskurziji smo v prijetnem gostišču na Malem Slatniku slovesno podelili značke in izkaznice GS kar 30 novim gorskim stražarjem, ki prihajajo iz 9 različnih planinskih društev. To je že 13. tečaj po vrsti v MDO PD Dolenjske in Bele krajine. Štirje tečajniki, ki so manjkali zaradi bolezni ali službenih obveznosti, bodo tečaj zaključili na naslednji naravovarstveni ekskurziji.

Po kosilu smo se kar nekaj časa zadržali ob sproščenem klepetu in načrtovanju novih naravovarstvenih akcij. Lepa in mila kulturna krajina Dolenjske, bogata zgodovina, predvsem pa gozdovi, so nas navdušili.

Zapisala: vodja tečaje Rozi Skobe, 6.6.2020
Foto: Rozi F. Skobe, Stane Vidovič, Rudolf E. Skobe

_MG_9097.jpg_MG_9091.jpg20200606_085918.jpg20200606_091647_001.jpg20200606_093155.jpg20200606_100507.jpg20200606_103636.jpg20200606_110702.jpg20200606_114403.jpg20200606_123951.jpg20200606_125758.jpg_MG_9076.jpg

Obnova poti na Pugled

Na naši planinski poti Stari log - Pugled - Stari log smo imeli delovno akcijo. Obnovili smo čisto vse markacije in narisali nekaj novih. Obsekali smo tudi veje ki so visele na pot in zakrivale markacije. Tokrat smo markirali v obratni smeri kot smo do sedaj, saj ko greš z druge strani tudi malo drugače vidiš kjer je še potrebno kaj popravit. 

Obe naši poti (Pugled in Rudolfovo)i smo lepo uredili, kar pa še ne pomeni da nimamo več načrtov za delo vnaprej.

 

Zapisal in fotografiral: Pavel Golob

 

077.jpg076.jpg078.jpg079.jpg080.jpg081.jpg082.jpg083.jpg084.jpg085.jpg086.jpg087.jpg088.jpg

Gorjanci malo drugače - 23.5.2020

Pohodniško društvo je v soboto, 23. maja 2020, izpeljalo zanimivo turo na Gorjance. Zaradi  pandemije Covid 19, je omejeno število potnikov v avtobusu in tudi druženje večjega števila ljudi, do česar bi prav gotovo prišlo, če bi izpeljali planirano turo na Golico, ki je v maju najbolj množično obiskana gora.

 

Na turi po Gorjancih je bilo veliko odraslih in kar 14 osnovnošolcev. Zbrali smo se v Mihovem in se po Laški poti zlagoma vzpenjali. Sredi vzpona se pot združi z Evropsko peš potjo E7, ki nas popelje na prostrane košenice Ravne gore. Za ta vzpon smo potrebovali 2 uri. Počitek in malica sta se vsem prilegla. Nadaljevali smo po Trdinovi poti, ki se izmenjaje vzpenja in spušča. Tisti, ki so med karanteno izgubili kondicijo, so bili vsakega premaganega klanca zelo veseli, še bolj pa spusta, ki je sledil. Med hojo smo imeli več postankov za razgledovanje po Gorjancih in po novomeški in šentjernejski dolini. Vodnik Tine nam je spotoma povedal tudi veliko zanimivega o Gorjancih nekoč in danes. Drug počitek z malico smo imeli pri lovskem domu na poti čez Prag. Spustili smo se v sotesko Kobile in bili navdušeni nad divjo izoblikovanostjo ozke soteske. S spustom smo nadaljevali ob potoku Kobile, ki smo ga po kamnih zloženih v vodi in po brveh, večkrat prečkali. Pri prečenju potoka so otroci zelo uživali. Zadnji del poti po široki gozdni cesti se je večini že malo vlekel in tudi moči so nam pojemale. Parkirišča, kjer so nas čakali parkirani avtomobili smo se v večini razveselili. Bili smo utrujeni in zelo zadovoljni, ker smo zmogli prehoditi skoraj 20 km pot, z veliko vzponov in spustov, po za večino neznanih lepotah Gorjancev.

Nekaj nas je prijetno druženje na turi zaključilo v zidanici Nevenke in Francija Brezovarja, na Kiri, kamor sta gostoljubno povabila vse udeležence. Zahvaljujemo se jima za pogostitev in prijetno druženje.

Dogovorili smo se, da kmalu spet kam gremo skupaj. Spremljajte obvestila na spletni strani Pohodniškega društva in se nam naslednjič pridružite tudi vi. Do takrat pa si naberite malce kondicije, da boste z lahkoto hodili in uživali v občudovanju narave.

 

Zapisala: Majda Markovič

Fotografirali: Maja, Fredi, Tine in Tone

Poročilo: postavitev brvi pod Trško goro na Rudolfovi poti

Ker je bila stara brv res že potrebna obnove smo se odločili da postavimo novo ki bo sedaj služila svojemu namenu.

Priprave so se začele že kar nekaj časa nazaj in je bilo treba narediti finančni in organizacijski načrt. Vodja tega je bil Igor, ki je imel tudi največ skrbi kako bomo to izpeljali in je imel tudi kakšno neprespano noč zaradi tega.  V veliko pomoč mu je bila pri nabavi lesa tudi Dragica. Odločili smo se da bomo kupili hlod ki ga bomo prežagali na polovico da bi potem naredili brv. Mi nismo naročali lesa da bi ga dobili zastonj vendar ga nam podaril in razžagal Repar Franci za kar se mu lepo zahvaljujemo in potem je dal še hrastove deske. Sledil je prevoz iz žage v Soteski ki je bil tudi en velik zalogaj kako pripeljati dva šestmetrska kosa do Otočca in tu je pa nam pomagal Malnar trans in šofer tovornjaka Dejan Troje ki je pripeljal do Otočca ker naprej ni mogel peljat s tovornjakom. Bilo je potrebno les nato pripeljati l na lokacijo za ki ga s traktorjem Peter  Jerman in ga praktično dal na isto mesto da ni bilo nič potrebno prenašat, saj smo se bali kako bomo to prinesli. Tudi njemu hvala za prevoz in poznejšo pomoč pri postavljanju in ker nas vedno prijazno sprejme pri ribniku.

Postavitev brvi je bilo še najlažje delo za kar sta poskrbela Tone in Primož ki se jima pozna da znata delati z lesom in zato je tudi tako lepa brv. Ostali smo pa smo jima pomagali in delali kakšna druga dela.

V tej akciji smo spoznali da so še dobri ljudje in še enkrat vsem hvala ki so kakor koli pomagali da je ta lepa brv končana in da bo služila svojemu namenu.

Akcija se je zaključila prejšnji teden.

Zapisal: Pavel Golob

Fotografije: Igor Pucelj in pavel Golob