Dan slovenskih markacistov

Dan slovenskih markacistov se vsako leto tradicionalno odvije prvo soboto v juliju. To je dan, ko se na enem mestu zberemo markacisti z vseh koncev Slovenije.

Letošnji organizator je bil MDO Zasavje. Bilo je 200 markacistov, iz našega društva nas je bilo šest markacistov. Zbrali smo se pri Ribiškem domu v Radečah. Po pozdravnem nagovoru smo prejeli sendviče in vodo. Razdelili so nas v 24 skupin ki so bile mešane, tako da se bolj spoznamo in da vidimo kako drugje to počnejo. Markirali smo poti po Zasavskem hribovju( Lisco, Bohor, Kum, Kozje) Po opravljeni akciji je na zbornem mestu sledila zaslužena malica in druženje z ostalimi markacisti. Potem je sledila še vožnja s splavom po jezeru v Vrhovem. 

Sledila je še vožnja domov, vsi smo bili zadovoljni in polni lepih vtisov tako da smo sklenili da se drugo leto tudi udeležimo srečanja.

 

Zapisal: Pavel Golob

Fotografije: Igor Pucelj in Pavel Golob

22. srečanje planinskih društev Balkana 21.6. - 23.6.2019

Od 21. do 23. junija 2019 se je tudi Pohodniško društvo Novo mesto udeležilo srečanja balkanskih planinskih društev, v katerem je trenutno 15 društev iz 7. držav (Makedonija, Srbija, Črna Gora, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška in Slovenija). Letos je bilo že 22. srečanje in se je odvijalo v kraju Etropole v Bolgariji. Gostitelj je bilo turistično-športno-ekološko društvo Etropole.

 

Srečanja sva se udeležila dva delegata iz našega društva. Zbor in nastanitev je bila v hotelu Everest ob vznožju Etropolske Stare gore (gorovje Balkan). Ker se je iz drugih društev poleg delegatov udeležilo še večje število njihovih članov, željnih potovanja in spoznavanja novih krajev, ljudi in običajev, je bilo vsega skupaj kar 170 udeležencev, ki pa so morali biti nastanjeni še v drugih objektih po mestu oz. po želji tudi v svojih šotorih. V petek zvečer, 21.6.2019, smo se zbrali na večerji, ki je ob glasbi DJ-ja, ki je vrtel tako sodobne uspešnišce, kot običajni balkanski repertoar, postal že prvo družabno srečanje, z zaključkom v začetku naslednjega dne.

 

V soboto 22.6. smo se po zajtrku razdelili v 3 skupine, glede na zahtevnost in trajanje posamezne ture. 1. skupina, ki naj bi hodila 7 ur, je odšla na 24. km dolgo pot; 2. skupina je odšla na 12 km dolgo pot, ki je trajala slabih 5 ur. 3. skupina si je zadala dobri 2 uri hoda. Vse skupine so svojo pot zaključile pri samostanu na kosilu – fižolovi redki juhi iz kotla, s solato in kruhom ter vodo iz bližnjega izvira.

 

Pred slavnostno večerjo smo imeli vodje delegacij sestanek, da smo analizirali organizacijo tega srečanja ter se dogovorili za delo v naslednjem letu. Naslednje leto, 2020, bo srečanje v Novem mestu, saj je bila sprejeta kandidatura našega društva, tako, da bomo srečanje gostili člani Pohodniškega društva Novo mesto. To bo prvo srečanje v Sloveniji in so vsi delegati izrazili veliko zadovoljstvo in pričakovanje številčne udeležbe.

 

Sledila je slavnostna večerja, bogat in raznolik kulturni program (pozdravni nagovor organizatorja, govor župana mesta Etropole, otroški nastop s petjem, deklamacijo in igro, nastop kvarteta lokalne pevske skupine, folklorni prikaz zgodovine oz. tradicije kraja in države, trubačev), čestitke organizatorju in izmenjava daril ter ob pomoči DJ-ja druženje vseh planincev pozno v noč.

 

V nedeljo zjutraj, 23.6., po zajtrku, smo se poslovili od nekaterih planincev, saj so se odpravili že domov, ker jih čaka dolga pot. Ostali smo se odpeljali v center mesta Etropole, kjer smo se sprehodili čez center ter si ogledali zgodovinski muzej.
 

Zapisal: mag. Fredi Bančov

Pugled - 26.05.2019

V nedeljo 26. 05. se je mladinski odsek pohodniškega društva Novo mesto odpravil na Pugled, zapuščeni zaselek na obronkih Kočevskega  Roga.

Ob  8 uri zjutraj se nas je zbralo okoli 15 članov društva na avtobusni postaji OŠ Bršljin in se z osebnimi avtomobili odpeljali do Starega Loga, kjer je bilo izhodišče naše krožne poti.

Iz Starega loga smo se povzpeli mimo vasice Cesta na Pugled, nato pa nas je pot vodila mimo vasice Žiben nazaj v Stari log.

Ob poti smo se ustavili tudi ob spomeniku posvečenemu Miranu Jarcu kateri je bi tam ustreljen v času roške ofenzive. Ob poti so nas spremljale tudi sveže medvedje stopinje, ki so nam dale vedeti, da se nahajamo v kraljestvu medveda in v strahospoštovanju, polni lepih vtisov, zgodaj popoldne zaključili naš pohod.

Napisal in fotografiral: Roman Makše

IMG_20190526_085632.jpgIMG_20190526_090943.jpgIMG_20190526_091559.jpgIMG_20190526_100116.jpgIMG_20190526_101325.jpgIMG_20190526_103411.jpgIMG_20190526_104021.jpgIMG_20190526_105252.jpgIMG_20190526_111623.jpgIMG_20190526_111704.jpg

Velika planina - 15. 6. 2019

V soboto smo se člani Pohodnišlega društva Novo mesto odpravili na pohajkovanje po Veliki planini. Zbrali smo se ob 7. uri zjutraj pred OŠ Bršljin in se odpeljali mimo Ljubljane, čez Kamnik do Podvolovjeka in potem še malo naprej proti Marjaninim njivam, kjer smo zapustili avtobus. V začetku je pot dokaj strma in do Gojiške planine vodi po gozdu. Tu pa se pot položi in že smo opazovali značilne lesene hiše. V slabi uri smo prispeli na Malo planino, kjer smo naredili postanek za malico. Po malici in fotografiranju smo pot nadaljevali mimo Velikega stana na vrh Velike planine - Gradišče in se nato spustili do Zelenega roba. Po krajšem postanku za osvežitev smo se odpravili do naselja Veliki stan, kapelice Marije Snežne in nato naprej do Jarškega doma, kjer smo okusili njihove dobrote. Po okrepčilu smo se preko Marjaninih njiv vrnili do avtobusa in se odpeljali v Novo mesto, kamor smo prispeli ob predvidenem času.

Zapisal in foto: Darko Hrnčič

IMG_20190615_100927.jpgIMG_20190615_100930.jpgIMG_20190615_112152.jpgIMG_20190615_120718.jpgIMG_20190615_131415.jpgIMG_20190615_132508.jpg

Srečanje Koroška - 9.6.2019

POJD' Z MENOJ V PLANINE

V nedeljo, 9. junija 2019, smo se člani Pohodniškega društva Novo mesto odzvali vabilu Slovenskega planinskega društva Celovec in se udeležili 48. srečanja slovenskih zamejskih planinskih društev.

Ob 6. 30 smo se izpred OŠ Bršljin z dvema kombijema in osebnima avtomobiloma podali na pot proti Celovcu, povezani s skupnim ciljem – počastiti naše zamejske kolege in prehoditi pot, ki so jo pripravili. Preko Ljubelja smo uspeli z rahlo zamudo prispeti v Škofiče. Naša zaskrbljenost je bila odveč, saj so nam organizatorji hitro pomagali urediti vse potrebno in nas počakali, da smo se pridružili veliki množici pohodnikov. Večina se je odpravila na pohodniško pot Jadvovca, dolgo 12 kilometrov. Pot je bila prijetna, četudi je sonce močno pripekalo,  a je ob pogovoru in srečanju s številnimi starimi znanci iz drugih društev minila v prijetnem vzdušju. Kljub visokim temperaturam in vzponu je bila nagrada na vrhu vredna vsakega truda, ko so se povzpeli na razgledni stolp Pyramidenkogel. Najvišji evropski stolp leseno-jeklene konstrukcije, visok 100 m in s 411 stopnicami,  je ponudil čudovit razgled na Vrbsko jezero, sosednje gore in jezersko pokrajino.

Nekaj se nas je odpravilo na pohodniško pot Jerberk, ki naj bi bila dolga 8 kilometrov, a so naši pametni telefoni ugotovili, da jih je bilo kar 10. Pot je vodila mimo lepo urejenih kmetij in skozi gozd. Tudi nas je na vrhu čakala nagrada – čudovit pogled na Vrbsko jezero, gotska cerkev, arheološki muzej, v katerem hranijo arheološke najdbe, stare 9000 let, in ostanki utrdbe iz obdobja preseljevanja.

Z obeh pohodov smo se vrnili  na skupni cilj pri športnem centru v Škofičah. Prostor je napolnila slovenščina v vseh narečjih in poudarila svojo mogočnost in dejstvo, da to ni le srečanje ljubiteljev hoje in planin, ampak je pomemben dogodek za vse Slovence, ki živijo izven meja domovine. Njim je še kako pomembno, da se čutijo kot del naroda in vsi zbrani smo to še kako ustvarjali. Gostitelji so nam postregli s hrano in pijačo, prisluhnili pa smo najrazličnejšim melodijam v izvedbi godbe z Jesenic ter čudovitemu nastopu tamburaške skupine Starabanda. V kulturnem programu so številni govorci poudarili pomen druženja in ohranjanja medčloveških vezi, povezav z naravo in materinščino. Predstavniki društev so se s toplo besedo hvaležnosti in darili zahvalili organizatorjem za gostoljubje in dobro organizacijo. V našem imenu je to odlično opravil Tone Markovič. Sledila je še plesna glasba ansambla Drava, ob kateri smo tudi zaplesali. Bližina Vrbskega jezera je bila preveč mamljiva, da bi se odpeljali domov, ne da bi preverili, kako je hladno, pa četudi smo nekateri vanj namočili le prst. A preden smo se odpravili tja, smo dobili pomembno spoznanje. Skoraj vsak, ki se je pogovarjal z nami, pa ni pomembno, ali je bil iz Gorice, Trsta, Benečije, Krasa ali z Gorenjske, je imel na Dolenjskem sorodnika, prijatelja, znanca – vsi so poznali Dolenjsko, zato smo res ponosni, da smo jo predstavljali, odšli iz Škofič.

Vožnja domov je ob prijetnem izmenjavanju vtisov, izkušenj in ob varni vožnji naših voznikov, ki smo jim seveda hvaležni, hitro minila. Ob 19.30 smo se polni lepih vtisov in dobre volje, četudi nas je čakal nadležni ponedeljek, pred OŠ Bršljin razšli.

 

Napisala Justina Husu

Fotografije: Darko Zaletel, Fredi Bančov, Tine Luzar in Tone Markovič