Obnova Rudolfove poti, 27.8.2019

Z Igorjem sva obnovila pot od smernih tabel na Trški gori do Šentpetra oziroma Otočca.

Na tem delu poti sva obnovila vse markacije in narisala nove kjer je bilo potrebno, predvsem tam kjer so bila podrta drevesa. Obsekala sva tudi veje. Zamenjala sva tudi vse nalepke na drogovih, ker so stare že zbledele.

Opazila sva da bo treba zamenjati brv čez potok kar pa bo malo večji obseg dela in tudi finančno bo to nekaj stalo. Upam da nam to vse skupaj uspe.

Na koncu sva bila malo utrujena in tudi zadovoljna da sva to vse opravila v osmih urah, kljub tej vročini.

 

Poročilo sestavil: Pavel Golob

Fotografije: Pavel in Igor

032.jpg033.jpg034.jpg036.jpg038.jpg039.jpg040.jpg041.jpg042.jpg20190827_111559_HDR.jpg20190827_113605.jpg20190827_114246_HDR.jpg20190827_122441.jpg20190827_124435.jpg20190827_124442_HDR.jpg

NANOS, 31. 8. 2019

Na zadnji avgustovski dan, se nas je 17 pohodnikov odzvalo vabilu planinskih prijateljev iz PD Postojna na slovesnost ob 70-letnici Vojkove koče na Nanosu in planinsko rajanje. Zbrali smo se na našem običajnem zbirnem mestu, parkirišče pri OŠ Bršljin v Novem mestu in se odpeljali do Razdrtega, kjer se je začel naš pohod. Za vzpon smo si izbrali strmo pot. Za višinsko razliko 665 metrov smo porabili slabi dve uri in med potjo uživali v razgledih na okoliške hribe, na lep poletni, sončni dan. Pri Vojkovi koči na Nanosu (1240 metrov) je potekala slovesna prireditev z govori predsednika PZS, g. Jožeta Rovana in predsednice PD Postojna, ga. Neve Šemrov ter nastopi okteta Bori, otroškega zborčka PD Postojna, Planinske siničke in KD Folklorna skupina Torbarji. Sledil je zabavni program z ansamblom Zlati časi. Potekale so tudi igre odbojke, otroške igre ter predstavitvi Gorske reševalne službe in Rdečega križa. Sestopili smo po daljši poti in se polni prijetnih vtisov vrnili na naše izhodišče, od kjer je sledila vožnja proti domu.

 

Zapisala: Klavdija Dolinar

Fotografije: Klavdija Dolinar in Igor Pucelj

Planinski tabor Slatna 2019

Pohodniško društvo Novo mesto je že sedmič organiziralo planinski tabor. Tudi letos smo tabor organizirali na Slatni, ki je odlično izhodišče za osvajanje okoliških vrhov. Tabor je trajal en teden, od 10. do 17. avgusta 2019. Udeležilo se ga je 15 otrok, nekaj odraslih planincev, vodniki in kuharji, ki so nas razvajali s pravo planinsko hrano. Vse skupaj nas je bilo okoli  30. 

Že med potjo na tabor smo si povzpeli na Zelenico in Triangel.  Vsak dan smo organizirali dve različno zahtevni turi, tako smo lahko kar najbolj zadostili potrebam in željam heterogene skupine udeležencev tabora. Večina nas je odhajala na lažje ture. V tednu dni smo osvojili  Tromejo – Peč (1508 m) in do drugega Martuljškega slapa . Osvajali nismo samo vrhov, ampak smo si ogledali tudi ostale lepote planinskega sveta,  iz Planice smo se sprehodili do Tamarja. Odpravili smo se tudi do planine Blato in uživali na planini Laz in planini Jezero. Na planina Laz smo si ogledali sirarno in najstarejše ohranjen stan z lesenim kuriščem.  Po hoji smo si privoščili pico v piceriji Ema.  

Skupina s kondicijsko bolj pripravljenimi planinci pa je osvojila naslednje vrhove: Špik Hude police  (2420 m), Adam in Eva (2012+2019m) iz planine Blato, Mala Ponca (1925 m) in Dobrač (2166m).

Nakljub nekaj slabega vremena so vsi udeleženci, ki so želeli  preizkusili  ferato v Mojstrani in obe ferati v Gozdu Martuljek (Hladnik in Jermn) .

Popoldneve smo preživljali z igranjem družabnih in športnih iger. Pomerili smo se tudi v orientacijskem pohodu. Predzadnji večer smo preživeli ob tabornem ognju. Med udeleženci tabora so se stkale prijateljske vezi, zato so nekateri udeleženci že spraševali, kdaj bo tabor naslednje leto.

 

Zahvaljujemo se Mestni občini Novo mesto, ki je tudi letos finančno podprla naš tabor.

 

Prilagam še nekaj fotografij, ki bolj nazorno prikažejo dogajanje na taboru. Fotografije so prispevali udeleženci tabora.

 

Zapisal: Tone Markovič

Fotografije: udeleženci tabora

 

Jalovec

Jalovec, pravi fant od fare med Julijci

Tone Svetina je zapisal, da je goro treba prigarati, če hočeš doživeti srečo na vrhu. Prav to smo počeli v soboto, dne 20. julija. Če bi bil vrh Jalovca v soncu, namesto v oblaku, bi bila naša sreča še toliko večja. Da je Jalovec res lepa in mogočna gora, priča tudi to, da je v grbu Planinske zveze Slovenije. Vrh so prvič osvojili leta 1875. Tu prek pa je med obema svetovnima vojnama potekala  rapalska meja.

Našo turo smo začeli 1611 metrov nad morjem, na Vršiču. Šli smo mimo Tičarjevega doma in mimo lesenega kioska s spominki na markirano pot proti Zavetišču pod Špičkom in Jalovcu. Pot se v začetku spušča, kasneje pa spreminja malo na gor in malo na dol. Tudi »okrasne« jeklenice so vmes, predvsem za to, če pohodnika preseneti dež. Ves čas je lep razgled po dolini Trente. Na najnižji točki naše poti je razpotje. Ena pot vodi v dolino Zadnje Trente, srednja nadaljuje proti Zavetišču pod Špičkom, naša pa navzgor proti Jalovcu. Lezemo sprva po borovem in macesnovem gozdu, potem pa po golih skalah in sončni pripeki. Spet razpotje in mi izberemo zelo zahtevno plezalno pot proti Jalovški škrbini in Ozebniku po prepadnih in »zračnih« pobočjih Goličice, varovane z nekaj klini in kakšno jeklenico. Sicer pa je podobno prostemu plezanju. Da je pot res »zračna« vemo takrat, ko se z obema rokama in varovali držimo za jeklenico, spodaj ni nič, okoli pa je samo zrak. Po dobri plezariji je na vrsti strmo in kamnito melišče, potem pa s sedla lepo speljana in varovana zahtevna pot na vrh Jalovca. Žal smo bili že tako visoko, da smo priplezali v oblak, ki se je ves čas držal vrha. Z vrha 2645 m visokega Jalovca smo se spustili po istem ozkem grebenu do razpotja in jo ubrali proti našemu prenočišču - Zavetišču pod Špičkom. Pot ni prav nič prijazna. Več je plezarije po izpostavljenih predelih, kot lahke planinske poti.

Končno zavetišče in hladna pločevinka osvežilne pijače. Leta 1950 so eno od italijanskih vojaških opazovalnic, ki leži na višini 2064 m, pod špičasto skalo imenovano Špiček, preuredili v Zavetišče pod Špičkom. Leta 1981 pa  podrli in 1983 odprli na novo pozidano zavetišče, ki ima 25 prenočišč in 20 sedežev v jedilnici. Upravlja ga PD Jesenice. Poleg dobre hrane imajo v kotu jedilnice spravljeno tudi kitaro, ki smo jo zvečer uporabili za ubrano petje in prijetno zabavo. Tudi našo himno smo zapeli.

Drugo jutro smo nadaljevali sprva po kamniti in stopničasti poti v dolino k izviru Soče. Pot je »ubijalsko« dolga in strma z nekaj prijetne steze med borovci in macesni. Pri koči smo pustili nahrbtnike in si peš ogledali 15 minut oddaljeni izvir Soče. To je treba videti!

Avtobus za Vršič je imel nekaj zamude, da bi kmalu zaspali v prijetni senci ob nam najbližji serpentini. Ni nam še bilo dovolj pešačenja in plezanja in tako smo se v Gozd Martuljku udeležili še nove ferate Hvadnik. Visoke je 250 metrov in se pleza dve uri. Pa smo potrebovali manj časa in še slikali smo se vmes. Potem pa domov v kruti vsakdan in službo v ponedeljek.

 

Zapisal: Miran Jenko

Fotografije: Tine Luzar

Pozdravi članov

Člani Pohodniškega društva Novo mesto so uspešno osvojili Triglav in pošiljajo lepe planinske pozdrave!

Foto: Darko Hrnčič, Klavdija Dolinar in Metka Čuk

20190806_135431.jpg20190806_140133.jpg20190807_071530.jpg20190807_071841.jpg20190807_074202.jpgIMG-9cde402b4d69564a56fa0e06584405f4-V.jpgIMG-3943eea519e66720574594c605ba9ec6-V.jpgIMG-9099dbc0eb2bec6855b9cb6fb87dd214-V.jpgIMG-ae8d099895f845901a86534ae4ca04e5-V.jpgIMG-f71fee892919066ec903dbc78275a63c-V.jpg