Srečanje Koroška - 9.6.2019

POJD' Z MENOJ V PLANINE

V nedeljo, 9. junija 2019, smo se člani Pohodniškega društva Novo mesto odzvali vabilu Slovenskega planinskega društva Celovec in se udeležili 48. srečanja slovenskih zamejskih planinskih društev.

Ob 6. 30 smo se izpred OŠ Bršljin z dvema kombijema in osebnima avtomobiloma podali na pot proti Celovcu, povezani s skupnim ciljem – počastiti naše zamejske kolege in prehoditi pot, ki so jo pripravili. Preko Ljubelja smo uspeli z rahlo zamudo prispeti v Škofiče. Naša zaskrbljenost je bila odveč, saj so nam organizatorji hitro pomagali urediti vse potrebno in nas počakali, da smo se pridružili veliki množici pohodnikov. Večina se je odpravila na pohodniško pot Jadvovca, dolgo 12 kilometrov. Pot je bila prijetna, četudi je sonce močno pripekalo,  a je ob pogovoru in srečanju s številnimi starimi znanci iz drugih društev minila v prijetnem vzdušju. Kljub visokim temperaturam in vzponu je bila nagrada na vrhu vredna vsakega truda, ko so se povzpeli na razgledni stolp Pyramidenkogel. Najvišji evropski stolp leseno-jeklene konstrukcije, visok 100 m in s 411 stopnicami,  je ponudil čudovit razgled na Vrbsko jezero, sosednje gore in jezersko pokrajino.

Nekaj se nas je odpravilo na pohodniško pot Jerberk, ki naj bi bila dolga 8 kilometrov, a so naši pametni telefoni ugotovili, da jih je bilo kar 10. Pot je vodila mimo lepo urejenih kmetij in skozi gozd. Tudi nas je na vrhu čakala nagrada – čudovit pogled na Vrbsko jezero, gotska cerkev, arheološki muzej, v katerem hranijo arheološke najdbe, stare 9000 let, in ostanki utrdbe iz obdobja preseljevanja.

Z obeh pohodov smo se vrnili  na skupni cilj pri športnem centru v Škofičah. Prostor je napolnila slovenščina v vseh narečjih in poudarila svojo mogočnost in dejstvo, da to ni le srečanje ljubiteljev hoje in planin, ampak je pomemben dogodek za vse Slovence, ki živijo izven meja domovine. Njim je še kako pomembno, da se čutijo kot del naroda in vsi zbrani smo to še kako ustvarjali. Gostitelji so nam postregli s hrano in pijačo, prisluhnili pa smo najrazličnejšim melodijam v izvedbi godbe z Jesenic ter čudovitemu nastopu tamburaške skupine Starabanda. V kulturnem programu so številni govorci poudarili pomen druženja in ohranjanja medčloveških vezi, povezav z naravo in materinščino. Predstavniki društev so se s toplo besedo hvaležnosti in darili zahvalili organizatorjem za gostoljubje in dobro organizacijo. V našem imenu je to odlično opravil Tone Markovič. Sledila je še plesna glasba ansambla Drava, ob kateri smo tudi zaplesali. Bližina Vrbskega jezera je bila preveč mamljiva, da bi se odpeljali domov, ne da bi preverili, kako je hladno, pa četudi smo nekateri vanj namočili le prst. A preden smo se odpravili tja, smo dobili pomembno spoznanje. Skoraj vsak, ki se je pogovarjal z nami, pa ni pomembno, ali je bil iz Gorice, Trsta, Benečije, Krasa ali z Gorenjske, je imel na Dolenjskem sorodnika, prijatelja, znanca – vsi so poznali Dolenjsko, zato smo res ponosni, da smo jo predstavljali, odšli iz Škofič.

Vožnja domov je ob prijetnem izmenjavanju vtisov, izkušenj in ob varni vožnji naših voznikov, ki smo jim seveda hvaležni, hitro minila. Ob 19.30 smo se polni lepih vtisov in dobre volje, četudi nas je čakal nadležni ponedeljek, pred OŠ Bršljin razšli.

 

Napisala Justina Husu

Fotografije: Darko Zaletel, Fredi Bančov, Tine Luzar in Tone Markovič


AdmirorGallery 5.2.0, author/s Vasiljevski & Kekeljevic.