SLAPOVA KOSCE IN GRADIŠČE NAD VIŠNJO GORO 20.2.2021

V soboto, 20. 2. 2021, je Mladinski odsek Pohodniškega društva realiziral prvo turo v tem letu. Epidemija Corone in zaradi nje omejevalni ukrepi druženja, prehajanja med občinami, so nam onemogočali, da bi skupaj hodili v hribe. Izboljšana epidemiološka slika je prinesla nekaj sprostitev, zato smo lahko organizirali tako težko pričakovano planinsko turo.

Planinci smo se zbrali v Višnji Gori, na železniški postaji, z maskami na obrazih, z medsebojno razdaljo. 31 udeležencev smo vodili 4 vodniki z negativnim testom. Z vodnikom so ves čas hodili isti udeleženci, z upoštevanjem medsebojne razdalje. Med skupinami pa je bila razdalja povečana. Brez nezadovoljstva smo upoštevali vsa priporočila NIJZ-ja in krenili proti cilju. Le kratek del poti je po pločniku in že smo zavili na makadamsko pot, ki je zavila v gozd in se kmalu zožila v stezo. Mehka steza in ob njej polno cvetočega teloha in zvončkov, ki so pobelili brežine ob potoku Kosca, ki glasno žubori, ko se preliva po kamnih in se zliva v številne tolmunčke. Pot se vzpenja ob potoku, ga večkrat preči po brveh in nas pripelje pod  širok slap. Voda se zliva v manjših curkih po z mahom obraščenih lehnjakovih kamnih. Pot ob slapu se strmo vzpenja po vdelanih stopnicah. Nad slapom se pot položi, mi pa smo se privoščili kratek počitek, saj nas je strm vzpon zadihal in segrel. Sledila je še prijetna hoja po gozdni stezi in že smo bili v lepo urejeni vasi Vrh nad Višnjo Goro. Za kmečkim turizmom Habjan, ki zaradi Covid 19 ne obratuje, smo zavili na kolovoz, ki se strmo vzpenja in se konča na vrhu Gradišča, kjer je velik križ in informacijska tabla o prazgodovinskem naselju Gradišče. Po skupinah smo se posedli in se okrepčali z malico iz nahrbtnikov. Za prostran razgled smo bili tokrat prikrajšani, ker je bila nizka oblačnost. Pa nič zato, saj bomo zelo radi to lepo in zanimivo pot še kdaj prehodili. Majda je povedala nekaj zanimivosti o Gradišču, bližnjem Virskem mestu, o Višnji Gori, čebelarju Rochicu, pisatelju Josipu Jurčiču, legendo o polžu, ki je simbol Višnje Gore in kratek odlomek iz Jurčičeve povesti Kozlovska sodba. Z ustrezno razdaljo smo se razporedili po vrhu za skupno fotografiranje. Do vasi smo sestopili po isti poti, nato pa ob cesti skozi vas in po stezi skozi gozd do cerkve, od koder se je že videl naš zaključni cilj – parkirišče.

Razšli smo se z željo, da bi epidemija hitro izzvenela, da bi se lahko brez omejitev in strahu pred okužbo družili in uživali v prečudoviti naravi in prijetni družbi.

 

Zapisala: Majda Markovič, fotografije pa so prispevali Marjana Meznarčič, Igor Cibic in Miran Jenko

Fotograf: Tomaž Struna

IMG12.jpgIMG13.jpgIMG17.jpgIMG19.jpgIMG2.jpgIMG20.jpgIMG3.jpgIMG4.jpgIMG5.jpgIMG6.jpgIMG7.jpgIMG8.jpgIMG9.jpgIMG14.jpgIMG21.jpg