GOLICA (1835m) - Sobota, 22. maj 2021

NA GOLICI MED NARCISAMI

Mladinski odsek Pohodniškega društva je v soboto, 22. maja 2021, organiziral turo na Golico.

Med tednom sta se menjavala dež in sonce. Vremenska napoved je tudi za soboto napovedovala deževna obdobja. Želja po turi na Golico, med narcise, je bila močnejša od bojazni pred dežjem. Po letu in pol smo se končno spet peljali z avtobusom. Vsi smo upoštevali varnostne ukrepe za zaščito pred Covidom 19.

Vožnja do Javorniškega Rovta je bila prijetna. Po izstopu smo se hitro pripravili na hojo, pomalicali in si privoščili dišečo kavico. Vodnik Tine nas je najprej pospremil do dveh bajerjev,  za katerima se razprostira prostran travnik, pobeljen s cvetočimi narcisami. Obnemeli smo in očarani strmeli v ponujeno lepoto. Po markirani poti smo se počasi vzpenjali in opazovali cvetoče travnike. Skupina 18 je pohitela s Tinetom in Brankom proti vrhu Golice. Ostalih 6, ki smo si izbrali za cilj kočo na Golici, pa je nadaljevalo s Tonetom in Majdo. Med hojo smo klepetali in predvsem občudovali prelepo naravo. Na sedlu Suha nas je pričakal močan veter, ki nas je močno prepihal in spremljal vse do koče. Še močneje pa je prepihal vse, ki so šli na vrh. Na žalost je veter pripihal tudi dežne oblake in meglo, s katero je zakril razgled z vrha. Pri koči smo se vsi spet zbrali, se okrepčali, odpočili, si vtisnili žig v planinski dnevnik in se vpisali v vpisno knjigo. Vsi smo žareli od zadovoljstva, še posebno pa mladi planinci in tisti, ki so bili prvič na vrhu Golice. Poslovili smo se od prijaznih oskrbnikov koče in od maloštevilnih planincev ter krenili v dolino. V dolgi koloni smo previdno stopali po drsečih, mokrih tleh. Večkrat smo postali, opazovali narcise, avrikeljne, planinske zvončke, žafrane, viharnike,,,. Ozirali smo se tudi v nebo, v upanju, da ne bomo preveč mokri. Deležni smo bili le nekaj kapelj. Ogledali smo si tudi čudovit slap in vhod v rudniški rov. Na Planini pod Golico nas je pričakal šofer Tone, ki je šel sam do koče na Golici in, nas presenetil. Odpeljal nas je v Žirovnico, do lovskega doma, kjer smo si ogledali manjši živalski vrt. Največ zanimanja je bil deležen medved, ki je bil zelo živahen in je uprizarjal presenetljive vragolije. Privoščili smo si še kavico ali kaj drugega, poklepetali, obujali prijetne vtise. Prijetno utrujeni smo se posedli v avtobus in se odpeljali nazaj, v Novo mesto.

 

V hribih je tako lepo, da bomo kmalu spet kam šli. Pridružite se nam.

 

Zapisala Majda Markovič, fotografije Fredi Bančov in Tine Luzar