Planinski potep po Krku, 26.04.2026

Z 0 na 569.  Od vode v suho kršje. 

Od prestiža v osnovno preprostost.

Ali iz Punata na Veli vrh in Obzovo.

 

Za poln avtobus planincev vseh starosti se nas je nabralo in, kljub zgodnji uri, smo se dobre volje odpeljali "na morje". Na Delnicah smo naredili prvi postanek za osvežitvene napitke in zajtrk. Kmalu nato pa smo bili že nagrajeni s pogledom na morje. Koliko več vidiš naokoli, ko sediš v avtobusu, ki je toliko višji od osebnega avta!

Na Krku smo pobrali še Tineta in Tanjo in se odpeljali na izhodiščno točko v Punatu.

Mimo velike in polno zasedene marine. Velike in čudovite barke so se pozibavale na morju, a danes smo jih samo ošvrknili z očmi. Mi gremo danes drugače! 

 

V Punatu smo oblikovali dve skupini.

Ena je imela za cilj Obzovo, najvišji vrh Krka, druga pa hojo v okolici Punata, v malce bolj ravninski izvedbi. Tako da je bil ta izlet res primeren za vsakega. Le izbrati je bilo treba ustrezno skupino.

 

32 se nas je podalo na Obzovo. Oznaka na začetku poti je najavljala 2.h10 vzpona do vrha. Pot je bila na začetku široka in makadamska. Pri Treh križih smo naredili manjši foto postanek, saj so se lepi razgledi že začeli. Ta del vzpona je potekal po trasi Camina Krk, smo poleg planinskih oznak videli tudi te. Pot je kasneje vijugala med grmi brina, po travi in kamnih. Druga polovica poti je bila popolnoma odprta pokrajina brez sence. Pokrivala in sončna krema so bili ta dan kar obvezna oprema. Trava je še zelena, cvetijo pomladne rožice. Videli smo tudi cel "vrt" kukavičevk, divjih orhidej. Najbolj pa se nas je dotaknila materina dušica, ki sedaj bogato cveti, njen vonj pa nas je, kljub vetru, spremljal na poti. 

Najprej smo osvojili Veli vrh, 542m visoki vrh s čudovitim razgledom na Punat z okolico. 

Od tu je sledil še krajši sprehod do Obzove, 569m, ki je najvišji vrh Krka. Tu smo imeli daljši postanek za malico, fotografiranje, klepete in razlago razgledov proti Velebitu, Rabu, Pagu, Golemu otoku.

Da bo bolj zanimivo, smo se nazaj v dolino spustili po drugi poti. In je res bilo zanimivo, tudi zato, ker je bila pot sveže markirana, a samo za navzgor. Mi, ki smo hodili navzdol, smo se morali dodatno potruditi, da smo v tistem razmetanem kamenju, kjer pot ne more biti nikoli uhojena, spremljali oznake. A smo jih vse našli in lepo prišli na cilj, na obalo, kjer smo se srečali z drugo skupino. Privoščili smo si zaslužen počitek ob morju, s hladnimi napitki in preobuvanje v natikače. Naj stopala zadihajo!

Izmenjali smo si še vtise s poti in se, prijetno osveženi in zadovoljni, odpravili nazaj k avtobusu.

Ta pot ni samotna. Srečali smo namreč veliko drugih pohodnikov, večinoma so bili Slovenci. 

Adreja Grahek

 

 

Ob morju se nas je  22 podalo na prijeten sprehod ob obali, kjer smo večinoma ves čas ostali v gibanju. Ob tem smo uživali v lepih razgledih, nekateri so se tudi osvežili v morju ali vsaj namočili noge, drugi pa so si privoščili krajši postanek za sončenje ali sproščeno druženje ob kavici oziroma hladni pijači. Nekaj udeležencev se je odločilo tudi za krajšo vožnjo z ladjo, ki je dan ob morju še dodatno popestrila. Tudi mi smo uživali.

Tone Markovič