Mera Peak Central 6461 m - v objemu bele Himalaje (21.10.26 - 12.11.26)
Naša himalajska pustolovščina se je začela 22. oktobra v Nepalu. Prve dni smo namenili ogledu glavnega mesta Kathmanduja, kjer smo si ogledali nekaj njegovih najbolj znanih znamenitosti in začutili utrip tega živahnega, pisanega mesta.
Nato smo se z minibusom odpeljali do letališča Ramechhap na 500 mnv, od koder smo z manjšim letalom poleteli v Luklo 2900 m nad morjem – izhodišče naše poti proti Mera Peaku.
Pred nami je bil večdnevni treking skozi čudovito, a zahtevno himalajsko pokrajino. Pot nas je najprej vodila čez visok gorski prelaz Zatrwa La, na višini približno 4.600 metrov. Sledil je spust v dolino Hinku, nato pa postopno vzpenjanje proti Khareju, našemu baznemu taboru na približno 5.000 metrih nad morjem.
Himalaja nam je iz dneva v dan razkrivala svojo veličastnost. Gore, globoke doline, odmaknjene vasi in mogočni razgledi so nas spremljali na vsakem koraku. Z vsakim višinskim metrom pa smo se bolj zavedali, da smo v objemu gora, kjer narava postavlja svoja pravila.
V Khareju nas je pričakalo slabo vreme. Skoraj tri dni je snežilo in na gori se je nabralo veliko novega snega. Upanje, da se bo vreme izboljšalo in da bomo lahko nadaljevali pot proti višinskemu taboru na 5870m nad morjem ter vrhu, nas je spremljalo še naslednje dni. Štiri dni smo čakali na ugodnejše razmere, vendar gaz do višinskega tabora in naprej proti vrhu ni bila narejena.Ko je prenehalo snežiti in se ve pokazalo sonce, smo se odpravili na aklimatizacijski pohod do sedla Mera La ( nekateri še višje) na nadmorski višini 5400m - 5600m nad morjem.Razmere na goriv naslednjih dneh niso dopuščale varnega nadaljevanja, zato smo se peti dan odločili, da se obrnemo in začnemo sestop v dolino.
Mera Peak je tako ostal nedosegljiv. Pred nami se je dvigal ves bel, mogočen in samozavesten, kot bi nam želel pokazati, da ne osvaja človek gora, ampak da nam gore le dovolijo, da za kratek čas stopimo v njihov svet.
Čeprav tokrat nismo stopili na vrh, se domov vračamo bogatejši za nepozabno izkušnjo. Za prehojene poti, skupne trenutke, premagane napore, čudovite razglede in predvsem za spoznanje, da je v gorah včasih največja zmaga znati prisluhniti naravi in se pravočasno obrniti.
Mera Peak nas je tokrat zadržal pod svojim vrhom, a nam podaril nekaj, česar ne bomo pozabili – srečanje z mogočno Himalajo.
Klaudija Kocjan
Goran Oroz iz Fojnice se je povzpel na Mont Blanc, najvišji vrh Alp
Izkušeni alpinist iz Fojnice Goran Oroz se je skupaj z alpinistom Tarikom Rustempašićem iz Bugojna uspešno povzpel na Mont Blanc, najvišji vrh Alp in Zahodne Evrope, visok 4808 metrov.
Na vrh sta prišla po italijanski poti, znani kot Papeževa pot, eni najbolj znanih in zahtevnih poti za vzpon na ta alpski vrh.
Osvojitev Mont Blanca so sanje mnogih alpinistov, takšen podvig pa zahteva dobro telesno pripravljenost, izkušnje in pripravljenost na zahtevne visokogorske razmere.
Goran Oroz je s tem uspehom še enkrat potrdil svojo predanost alpinizmu ter pokazal izjemno vztrajnost in odločnost pri doseganju velikih ciljev.
Iskrene čestitke za ta dragoceni alpinistični uspeh!
Vzpon na Gran Paradiso, Italija
Sinjal 1831m
24-25.05.2025, dva člana PD Novo Mesto ( Amra Bratovčić i Dževad Bektašević) u okviru planinarske ture organizirane i vođene planom platforme Planinu Volim iz Tuzle podržane od PD Planine Sarajevo realizovala je uspon na najviši vrh Republike Hrvatske, vrh Dinara (Sinjal 1831m) na istoimenoj planini. Uspon je zapocet sa lokacije Glavaš 570 m, stazom ukupne dužine nešto više od 16 km sa visinskim usponom iznad 1300 m.
Musala (2925m), 26.04.2025
26.04.2025, tročlana grupa planinara/ki PD Novo Mesto ( Almedina Atić, Edin Ahmić i Dževad Bektašević) u okviru planinarske ture organizirane i vođene planom platforme Planinu Volim iz Tuzle podržane od PD Planine Sarajevo realizovala je visokogorski uspon na najviši vrh Bugarske i Balkana, vrh Musala 2925 m na Rila planini. Uspon je zapocet sa lokacije Borovets 1350 m, stazom ukupne dužine nešto manje od 22 km sa visinskim usponom iznad 1600 m u promjenjivim i izuzetno teškim uslovima. Pri usponu vremenske prilike su bile svojstvene visokim planinama, snjeg ,vjetar, magla i sunce su imali prilike na pozornici planine iskazati svoje vještine.

