Z 0 na 569.  Od vode v suho kršje. 

Od prestiža v osnovno preprostost.

Ali iz Punata na Veli vrh in Obzovo.

Za poln avtobus planincev vseh starosti se nas je nabralo in, kljub zgodnji uri, smo se dobre volje odpeljali "na morje". Na Delnicah smo naredili prvi postanek za osvežitvene napitke in zajtrk. Kmalu nato pa smo bili že nagrajeni s pogledom na morje. Koliko več vidiš naokoli, ko sediš v avtobusu, ki je toliko višji od osebnega avta!

Na Krku smo pobrali še Tineta in Tanjo in se odpeljali na izhodiščno točko v Punatu.

Mimo velike in polno zasedene marine. Velike in čudovite barke so se pozibavale na morju, a danes smo jih samo ošvrknili z očmi. Mi gremo danes drugače! 

V Punatu smo oblikovali dve skupini.

Ena je imela za cilj Obzovo, najvišji vrh Krka, druga pa hojo v okolici Punata, v malce bolj ravninski izvedbi. Tako da je bil ta izlet res primeren za vsakega. Le izbrati je bilo treba ustrezno skupino.

32 se nas je podalo na Obzovo. Oznaka na začetku poti je najavljala 2.h10 vzpona do vrha. Pot je bila na začetku široka in makadamska. Pri Treh križih smo naredili manjši foto postanek, saj so se lepi razgledi že začeli. Ta del vzpona je potekal po trasi Camina Krk, smo poleg planinskih oznak videli tudi te. Pot je kasneje vijugala med grmi brina, po travi in kamnih. Druga polovica poti je bila popolnoma odprta pokrajina brez sence. Pokrivala in sončna krema so bili ta dan kar obvezna oprema. Trava je še zelena, cvetijo pomladne rožice. Videli smo tudi cel "vrt" kukavičevk, divjih orhidej. Najbolj pa se nas je dotaknila materina dušica, ki sedaj bogato cveti, njen vonj pa nas je, kljub vetru, spremljal na poti. 

Najprej smo osvojili Veli vrh, 542m visoki vrh s čudovitim razgledom na Punat z okolico. 

Od tu je sledil še krajši sprehod do Obzove, 569m, ki je najvišji vrh Krka. Tu smo imeli daljši postanek za malico, fotografiranje, klepete in razlago razgledov proti Velebitu, Rabu, Pagu, Golemu otoku.

Da bo bolj zanimivo, smo se nazaj v dolino spustili po drugi poti. In je res bilo zanimivo, tudi zato, ker je bila pot sveže markirana, a samo za navzgor. Mi, ki smo hodili navzdol, smo se morali dodatno potruditi, da smo v tistem razmetanem kamenju, kjer pot ne more biti nikoli uhojena, spremljali oznake. A smo jih vse našli in lepo prišli na cilj, na obalo, kjer smo se srečali z drugo skupino. Privoščili smo si zaslužen počitek ob morju, s hladnimi napitki in preobuvanje v natikače. Naj stopala zadihajo!

Izmenjali smo si še vtise s poti in se, prijetno osveženi in zadovoljni, odpravili nazaj k avtobusu.

Ta pot ni samotna. Srečali smo namreč veliko drugih pohodnikov, večinoma so bili Slovenci. 

Adreja Grahek

Ob morju se nas je  22 podalo na prijeten sprehod ob obali, kjer smo večinoma ves čas ostali v gibanju. Ob tem smo uživali v lepih razgledih, nekateri so se tudi osvežili v morju ali vsaj namočili noge, drugi pa so si privoščili krajši postanek za sončenje ali sproščeno druženje ob kavici oziroma hladni pijači. Nekaj udeležencev se je odločilo tudi za krajšo vožnjo z ladjo, ki je dan ob morju še dodatno popestrila. Tudi mi smo uživali.

Tone Markovič

V nedeljo se nas je pet članov in štirje nečlani Pohodniškega društva Novo mesto z osebnimi avtomobili odpeljali na parkirišče pod steno, ki se nahaja nad vasico Povčeno pri Rimskih toplicah. Nadeli smo si opremo in vzeli vrvi ter varovala in se podali pod steno. Za začetek smo se podali v desno stran, kjer so številne krajše smeri težavnosti 4. Splezali smo 4 smeri dolžine do 10 metrov, nato pa smo se prestavili bolj v levo stran kjer smo splezali še dve smeri težavnosti 5b in 5c dolžine 25 metrov. Za začetnike je bilo dovolj, zato smo pospravili opremo in se odpravili proti domu.

 Martin Luzar

12Next

V soboto, 18. 4. 2026, smo se z mladinskim odsekom Pohodniškega društva odpravili na pohod na Kriško goro.

Ob 7. uri smo se zbrali pred OŠ Bršljin in se z avtobusom odpeljali na turo. Ko smo prispeli na Golnik, smo se obuli  v pohodne čevlje in se odpravili na turo. Po strmi in kamniti poti smo hodili dve uri in pol. Zaradi poškodovanega kolena sem imela pri hoji težave, a sem s pomočjo vodnika Roka, babice Janje, učiteljice Simone Lešnjak in drugih pohodnikov tudi jaz uspešno prišla na vrh.

Zapisala:

Neža Hafner, učenka 6. razreda OŠ Drska

12Next

Novomeška občina te dni praznuje svoj občinski praznik, Rudolfovanje.

V okviru praznika je v soboto, 11. 4. 2026, Pohodniško društvo Novo mesto izvedlo tradicionalni, že dvanajsti, pohod po mejah pomerija Rudolfswertha. Celotna trasa je dolga 40 km in tega pohoda se je udeležilo 41 pohodnikov. Krajšega, 14 km dolgega pohoda, po delu trase, pa triindevetdeset pohodnikov. Sedem kolesarjev je prekolesarilo celotno traso, 40 km.

Udeležba je bila izjemna. Novomeškim pohodnikom so se pridružili tudi prijatelji pohodniki iz sosednjih držav, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Srbije.

Čudovit sončen dan, prijetna družba, lahkotna hoja po poti, klepet, smeh, dobra volja so zaznamovali naše druženje. In res je, ni najbolj čudovito priti na cilj, najlepše stvari se dogajajo na poti do cilja. In na koncu smo bili vsi zadovoljni, da nam je uspelo doseči zadani cilj.

Po končanem pohodu je sledila kulturna prireditev v Olimpijskem centru in seveda zaslužen topel obrok.

Zvečer smo pripravili pogostitev za sodelujoče na pohodih in prijetno druženje ob okusni hrani. Izmenjali smo vtise celotnega dne, podelili pohvale Planinske zveze Slovenije članoma PD NM. Dževadu Bektaševiću, ki je s svojim delom in promocijo  prispeval k kvaliteti in prepoznavnosti našega društva. Ter Radetu Juršiču za delo v sekciji markacistov. Hvala obema.

Hvala vsem udeležencem, tako pohodnikom kot kolesarjem, ki ste se udeležili aktivnosti in prispevali svoj del k čudovitemu dnevu.

Hvala Mestni občini Novo mesto, ki prepoznava in podpira delo našega društva.

Hvala Pohodniško društvo Novo mesto, za odlično organizacijo in vodenje pohodov.

Zapisala: Marjeta Mlakar

123Next