Častni kodeks slovenskih planincev in ekozavest

V Čatežu, na konferenci Ekošol, je naša mentorica Simona Lešnjak izvedla odmevno predstavitev o pomenu planinskih dejavnosti v  osnovnih šolah.

Jeseni 2023 smo na OŠ Drska po nekaj letih premora pričeli z izvajanjem interesne dejavnosti Mladi planinec v sodelovanju s Pohodniškim društvom Novo mesto in ostalimi dolenjskimi planinskimi društvi. V letošnjem šolskem letu dejavnost obiskuje 15 učenk in učencev pretežno predmetne stopnje. Interesna dejavnost se osredotoča na spoznavanje lika planinca in osnov planinske šole, njen primarni cilj pa je vzgoja mladine za odgovorno vedenje in spoštljiv odnos do narave in družbe.

Pravila vedenja obiskovalcev gora predpisuje t.i. Častni kodeks slovenskih planincev, ki se vsebinsko dotika vseh vidikov lika planinca – od temeljnih vrednot, tovarištva, prostovoljstva, medsebojnih odnosov, usposabljanja za vodstvene kadre do varstva narave.

Častni kodeks slovenskih planincev v 3. točki opredeljuje varstvo narave in okolja:[1]

• Planinci se zavedamo, da smo varuhi narave in njeni gostje. Smo zgled ostalim, upoštevamo omejitve narave.
• Skrb za varstvo narave in okolja je ena naših temeljnih dolžnosti, saj obisk gora iz leta v leto narašča, s čimer se veča ogroženost okolja.
• Dolžni smo skrbeti za območja, povezana s planinstvom: naravne parke (še posebej TNP), gorska območja; skrbimo za gorsko rastlinstvo in živalstvo (posebej za zaščitene rastline in živali). Posvečamo se varovanju vodnih izvirov in vodnih tokov ter procesom in pojavom, povezanih s površjem ter gorskim ozračjem.
• Odpadke vedno nesemo s seboj v dolino in jih odložimo na za to določena mesta. Izkušen planinec na turo vedno vzame rezervno vrečko za smeti, ki jih pobere na poti.
• Ne povzročamo hrupa in ne vznemirjamo živali. Prav tako ne prožimo kamenja ali kurimo ognja. Ne uničujemo cvetja, podrasti, ne lomimo vej. Ne delamo škode na planinskih pašnikih, objektih in nasadih, saj se zavedamo, da imajo tudi tisti, ki prihajajo za nami, pravico do pristnega, čistega okolja.
• Če je le mogoče, uporabljamo javni prevoz ali poskrbimo za polno zasedenost avtomobilov. Med hojo izklopimo mobilni telefon in raje poskrbimo za kakovostno pripravo na turo. Večje vodene skupine razdelimo na manjše, da izboljšamo varnost udeležencev in doživljajsko vrednost izleta ter zmanjšamo čezmerno obremenitev narave.
• Veliko pozornost namenjamo planinski flori in drugim posebnostim slovenskega planinskega sveta.
• Spoštujemo slovensko planinsko preteklost, o njej se poučimo v Slovenskem planinskem muzeju, v planinski literaturi ter v Planinskem vestniku.

Pri uresničevanju ciljev nam z ustreznimi izobraževanji nudi podporo Planinska zveza Slovenije, ki pod svojim okriljem združuje kar 298 društev (planinskih društev, klubov, postaj GRS) s 63.500 člani posamezniki.[2] Pri ozaveščanju javnosti, izobraževanju kadrov in skrbi za varnost v gorah imajo veliko vlogo gorski reševalci, vodniki, markacisti, varuhi gorske narave, inštruktorji in mentorji.

Z ustrezno vzgojo, ozaveščanjem in pozitivnim zgledom bo naše okolje (p)ostalo čisto, naša neokrnjena narava pa še naprej življenjski prostor mnogih zaščitenih in endemičnih rastlinskih ter živalskih vrst.

Fotografiji: predstavitev pomena planinske dejavnosti v osnovnih šolah na letošnji konferenci koordinatorjev Ekošole v Čatežu (22. 8. 2025).

 

Simona Lešnjak,

mentorica planinske skupine

 

[1] Častni kodeks slovenskih planincev, str. 2, poglavje III.
Dostopno na https://www.pzs.si/javno/dokumenti_pzs/pzs-castni_kodeks_slovenskih_planincev-cistopis_2015_2.pdf. Pridobljeno 12. 4. 2025 ob 13.50

[2] Uraden podatek PZS iz leta 2023.