Počitniški pohod po Machovi poti
Mladinski odsek Pohodniškega društva Novo mesto je v četrtek, 20. 2. 2025 popestriti zimske počitnice z zanimivim pohodom. Odpravili smo se na pohod po Machovi poti. Pot je posvečena Johanu Machu, ki je v Slovenijo prvi pripeljal in gojil sviloprejke – metulje jamamaje. Z rumenimi metulji je označena celotna pot. Družina Mach se je na Veliki Slatnik preselila 1858, kjer so si kupili Slatensko graščino. Z naprednostjo in znanjem so vplivali na izboljšanje kmetovanja, sadjarstva, vinogradništva in čebelarstva v teh krajih. Žena Josephina je bila zelo verna, radodarna in najbolj si je prizadevala za izboljšanje položaja in izobrazbe deklic, ki so bile v tistem obdobju zelo zapostavljene. Zelo pomemben je bil tudi sin Ernest, ki je bil matematik, fizik, raziskovalec. Po njem se imenuje enota mah, za nadzvočno hitrost.
Pohodniki smo se v mrzlem jutru, - 7* C, zbrali na parkirišču pri gostilni Štefan na Malem Slatniku. Na pohodu nas je bilo 49 in še 2 prijazna psa. Po intervjuju, snemanju Vašega kanala smo se že malce shlajeni podali na pot, ki poteka po uhojeni stezi skozi gozd, ob Slatenskem potoku vse do Velikega Slatnika. Med hojo smo delali krajše postanke, da smo si ogledali naravne zanimivosti: mlinščico – umetna struga, ki vodi vodo na mlinska kolesa, glavate vrbe, izvire studenčkov; angelski studenček, Mrzliček, Mišjo pezdico, meandre Slatenskega potoka, lovske opazovalnice, okamenelega čuvaja, lepo urejena počivališča, mostičke, glavati gaber. O vsem opazovanem sem jim povedala nekaj zanimivosti. Pri sotočju treh studencev smo si ogledali glavni izvir studenca, jaslice, mlinček in skrbno urejen prostor za počitke, malico. Na vznožju pod vasjo smo si ogledali vremensko postajo in obeležje v spomin dolenjskemu vremenskemu napovedovalcu – Robiju Erjavcu. Na pokopališču smo si ogledali grob družine Mach.
V gostilnici Slatnik nas je prijazno sprejela gospa Karmen Luzar, nam postregla z željeno pijačo in nam dovolila malicati priboljške, ki smo jih prinesli v nahrbtnikih. V toplem prostoru nam je bilo prijetno. Okrepčani smo nadaljevali s hojo. V drugem delu poti smo si ogledali skedenj – obnovljen ostanek graščine, zakleti oreh, škratovo uho, mokrišče in palčkov grad. Sproščeni, zadovoljni, da smo se skupaj razgibali, se medsebojno spoznavali in doživljali čarobnost Machove poti smo se v soncu vrnili na izhodišče. Lepo nam je bilo.
Zahvaljujemo se vsem udeležencem za prijetno druženje in vodljivost, MO NM, ki podpira našo dejavnost, gospe Karmen za gostoljubje, gospodu Martinu Hrenu, predsedniku društva Machova dediščina, za vse uporabne nasvete in televiziji Vaš kanal za zanimivo predstavitev pohoda.
Zapisala: Majda Markovič, fotografije Božo Mlakar
