Osnovnošolci na pohodu do kužnega znamenja
Z učenci od 1. do 5. razreda iz OŠ Bršljin smo izvedli 4 pohode v času podaljšanega bivanja. Na vseh 4 pohodih nas je bilo kar 204.
Prva 2 pohoda smo izvedli v maju, ko je bilo še deževno in tla razmočena. Druga dva pa že v junijski vročini, da smo iskali senco.
S pohodi smo pričeli pred šolo, kjer sem se jim predstavila kot planinska vodnica in jim podala potrebna navodila za varno in prijetno izvedbo, ter jih seznanila s ciljem pohoda. V dolgi koloni smo se počasi vzpenjali po stezici skozi gozd in skušali prepoznati, koliko različnih ptičjih glasov bomo slišali. Imeli smo kaj šteti, kajti ptički so nam množično prepevali. Prvi postanek smo naredili pri debelem hrastu in se razgledali nad Bršljin, Kamence, Daljni vrh,,, Veliko videnega so prepoznali in poimenovali. Zanimiva jim je bila hoja po ozki stezici, kjer jim je visoka trava segala do glave. Občudovali so tudi veliko njivo pšenice in ugotavljali, le za koliko kruha jo bo zraslo. Na začetku Situlske ceste smo naredili postanek za pitje. Vsak je dobil bombon in prošnjo, naj poskrbi, da ne bo izgubil ovitka, da bi z njim onesnaževal naravo. Opozorila sem jih na razgled, ki je bil po vsem spremenjen. Pred nami so bili v vsej mogočnosti Gorjanci s Trdinovim vrhom, Trška gora, Kočevski Rog s prepoznavno gozdno poseko Gače in kolovoz po katerem smo se približali tovarniškemu kompleksu Krke. Zanimivo nam je bilo opazovati pešce, ki so prihajali ali izginjali v podhode med parkirišči in tovarno. Sledil je le še kratek vzpon ob Kosovi dolini, kjer smo se včasih sankali in urili prve smučarske zavoje, danes pa je tam veliko parkirišče. Pri Kužnem znamenju smo naredili postanek, si ga ogledali z vseh strani, ker je zanimivo zgrajen in poslikam. Informacije o kužnem znamenju in časih, ko je po teh krajih morila kuga, so jih zelo zanimale. Pritegnil pa jih je tudi razgled na Ločno. V senci dreves smo si privoščili počitek in prisluženo malico v »sobi z razgledom« na Trško goro. Po stezi smo ob vrtičkih nadaljevali na razgledišče nad Mestnimi njivami. Postanek je bil nujen, saj je razgled od tam, na stari del mesta čudovit. Po kolovozu smo nadaljevali na Situlsko cesto in po njej na točko, kjer smo vstopili nanjo. Zadnji del poti, po kolovozu proti bršljinski šoli smo bili pozorni na pestrost barvnih odtenkov v naravi. Ogromno jih je. V daljavi so opazili mogočen hrast, ob katerem smo naredili prvi postanek. Ugotovili so, da je tudi razgled spet isti. Pred šolo sem jih pohvalila za prijetno druženje, vedoželjnost, vodljivost, trud pri hoji,,, V »odkup« sem jim ponudila čokoladice, ki so si jih lahko kupili z ovitkom od prejetega bombona. Vsi so imeli ovitke, jaz pa sem jih pohvalila, ker znajo skrbeti za čistost narave.
Prijetno in zanimivo nam je bilo. »Kdaj bomo spet šli na pohod?« to je bila želja večine, preden smo se razšli. Z učiteljicam pa smo staknile glave in se dogovorile; »Takoj, na začetku novega šolskega leta bomo začeli.« Dogovorjeno. Do takrat pa vsem želim pestre počitnice.
Zapisala: Majda Markovič, fotografije Janja Bučar
