Lisca (948m), sobota,15.junij 2024
Lisca je zagotovo najbolj priljubljena planinska točka v Posavju. Njen vrh je 948 metrov nad morjem, na njem je radarska meteorološka postaja, pod njim pa dve planinski koči – Tončkov dom in Jurkova koča. Z vrha Lisce je čudovit razgled na Posavsko in Zasavsko hribovje z najvišjim Kumom ter na del Dolenjske, kjer se lepo vidijo Gorjanci. Neverjeten je tudi pogled na daljno Notranjsko, kjer nad prostranimi gozdovi izstopa Snežnik, vidi pa se tudi Nanos. Ob lepem vremenu so lepo vidni tudi Julijci s Triglavom, najvišjim med njimi, Kamniško-Savinjske Alpe, del Karavank, pa tudi Pohorje, Boč, Donačka gora in celo hrvaško Sljeme oziroma Medvednica nad Zagrebom.
Zbirno mesto je bilo parkirišče pri OŠ Bršljin, od koder smo se ob 8. uri odpeljali z avtobusom in enim osebnim avtomobilom prek Sevnice do kraja Orešje nad Sevnico. To je bilo naše izhodišče. Vozili smo se slabo uro.
V hrib smo se podali od vinske kleti Mastnak. Del poti po cesti in del po stezah. Pot nas je vodila prek Cirja. Še nekoliko naprej smo se ločili v dve skupini. Skupina, ki je odšla po lažji Pastirčkovi poti se je usmerila levo. Drugi del udeležencev, ki so želeli močnejše doživetje in več vznemirjenja pa desno na atraktivno vendar zelo zahtevno pot, na kateri smo premagali 123 metrov višinske razlike po ferati v povprečju s težavnostjo B/C in zadnjim delom s težavnostjo D/E. Po okrepčilu in razgledu smo se odpravili v dolino na drugo stran po Jurkovi poti čez Lisce in Razbor do Brega ob Savi. Ob poti smo se zadržali še pri domačiji Vresk, kjer so nam prijazno postregli z bezgovim sokom. Gospodar Drago pa nam je kot lovec povedal kup zanimivosti o divjadi na tem področju. Na Bregu pri avtobusu smo bili ob pol štirih.
Na poti smo opravili dobrih 700 višinskih metrov, hoje (zares) pa je bilo za 4 ure.
Pred povratkom smo si ogledali še sodobno in avtomatizirano kmetijo Majcen v Šentjanžu. Velikemu delu udeležencev je bil ogled zelo zanimiv saj takšne avtomatizirane pridelave in predelave mlečnih izdelkov še niso imeli prilike videti.
Za kar nekaj mladih udeležencev je bil ta izlet kot nagrada za pridno udeležbo na društvenih izletih brezplačen. Število udeležencev je rahlo preseglo kapaciteto avtobusa, zato je bila še kako dobrodošla pomoč Romana, ki je nekaj udeležencev peljal s svojim avtomobilom. Zaradi ferate smo se udeleženci razdelili v dve oziroma celo tri skupine. Skupino, ki je začela s ferato kot prva, je Roman odpeljal že s Krakova do Cirja. Na ta način sta vodnika lahko z večkratno ponovitvijo ferate z vedno novimi udeleženci popeljala prek več ljudi.
zapisal: Igor Cibic
