Aktivni dopust po BIH v organizaciji Pohodniškega društva Novo mesto
Zgodil se je še eden v nizu aktivnih dopustov s Pohodniškim društvom Novo mesto. Tokrat smo potovali po Bosni in Hercegovini. Kot bi mignil, je minilo osem čudovitih dni v čudoviti družbi.
V zgodnjem sobotnem jutru se nas zbralo dvainštirideset pohodnikov. Z avtobusom smo se odpeljali najprej na mejni prehod v Metliki, pa mimo Karlovca do mejnega prehoda med Hrvaško in Bosno. V Bihaču se nam je pridružil planinski vodnik Dževad Bektašević, ki nas je vodil po svoji domovini. V naslednjih dneh smo si ogledali kar nekaj mest, v katerih se je pisala naša skupna zgodovina.
Najprej Bihač in njegove znamenitosti in slapovi na reki Uni. Sledilo je Jajce, staro mestno jedro, trdnjava in znameniti slap reke Plive. Če že potujemo po Bosni, nikakor ne gre brez obiska glavnega mesta Sarajeva. In ko si v Sarajevu, moraš obiskati Baščaršijo, poskusiti čevapčiče in spiti pravo kavo.
V Jablanici smo si ogledali muzej Bitke na Neretvi in porušeni most. Kustos nam je prijazno orisal potek bitke in tudi snemanje filma, za katerega plakat je izdelal Pablo Picasso. Tjentište nas je presenetilo z veličastnim spomenikom padlim borcem v bitki na Sutjeski, z muzejem in spominsko hišo, v kateri so čudovite freske, ki upodabljajo strah in grozo bitke in novo upanje v lepšo prihodnost. V spominski hiši so po stenah napisana vsa imena več kot sedem tisoč padlih borcev. Pot nas je vodila tudi v Mostar na znameniti most.
V Bihaču so naši markacisti označili novo planinsko pot, ki so jo domači planinci ob slovesni otvoritvi poimenovali Slovenska pot. Vsi smo si jo ogledali. Tudi pogostili so nas in nam nudili prenočišče v planinskem domu Plješevica. Dve noči smo bili gostje na planoti Blidinje, v planinski koči Masna luka. Tu smo tudi opravili celodnevni pohod do Hajdučkih vrat, 2000m nmv. Čudežna stvaritev narave. Nekateri pa še malo višje, na Trinjačo, 2038 m visok vrh. Naslednja dva dni smo bili gostje v kampu Sutjeska, v glamping hišicah. Od tu se je dvajset pohodnikov udeležilo pohoda na najvišji vrh Bosne, 2386 m visoki Maglič. Ostali pa smo še enkrat obiskali spomenik, muzej in hišo spominov. Imeli smo priložnost okušati tradicionalne jedi v restavracijah, vsi gostitelji so nas prijetno presenetili z okusno pripravljenimi obroki.
Vseskozi so nas spremljale reke. Una nas je že prvi dan presenetila s svojimi čudovitimi slapovi v Štrbačkem buku. Reka Pliva s slapom v Jajcu in z Mliniči, majhnimi mlinčki, ki so nekoč mleli žito za vsako družino. Reki Neretva in Sutjeska, ob katerih se je pisala zgodovina. Na koncu našega popotovanja po Bosni in Hercegovini pa še Mostarska Bijela s čudovitim kanjonom, ki ga prav tako krasi lep slap. Vreme nam je kar dobro služilo, le zadnji dan smo dobili novo izkušnjo z nalivom, grmenjem in treskanjem. Ampak se nismo dali motiti.
V Mostarju smo se poslovili od našega odličnega vodiča Dževada in se odpravili v Biograd na moru, na Hrvaško. Zaslužili smo si malo oddiha in počitka na plaži, na vročem soncu ob poslušanju škržatov in šumenju morja.
Kot vedno je bila rdeča nit našega potovanja dobra volja, smeh, prijetno druženje, zabava. Z majhno, toda veliko razliko. Dževad nam je vsakih deset minut postregel z besedami "VOLIM VAS". Verjeli smo mu, da misli resno in tudi mi imamo njega radi. Je odličen vodnik, čudovita osebnost in prava zakladnica znanja in informacij o vsem, kar se je in se dogaja v njegovi domovini. Veliko je pomagal in pripomogel pri organizaciji aktivnega dopusta, saj je tu domačin. Hvaležni smo mu za vse, kar je storil za nas, iz srca. Ob tem ne smem pozabiti na našega Marka, voznika avtobusa, ki nas je varno vozil vso pot, ustregel vsem našim željam, tudi glede postankov. In nas varno pripeljal domov. Hvala Marko in se toplo priporočamo za naslednjič. Posebna zahvala velja organizatorju aktivnega dopusta PDNM, predsedniku našega društva, Martinu Luzarju. Odlično organiziran in izpeljan program dopusta. Prav vse je potekalo gladko, vsaj ostali smo imeli tak občutek. Potrebnega je bilo veliko vloženega dela, časa, energije in nenazadnje tudi iznajdljivosti. Hvala iz srca. Zahvala velja seveda tudi vsem udeležencem aktivnega dopusta. Vsak od vas je prispeval svoj kamenček v mozaiku čudovitih trenutkov, ki smo jih skupaj lepo preživeli. Verjamem, da bodo ostali zapisani v lepem spominu.
Moji vtisi, moji občutki.....še vedno jih urejam. Povsod je lepo, še veliko lepše pa je, če vse te lepote, čudovite trenutke vidiš in doživiš s čudovitimi ljudmi, s katerimi se odlično počutiš, si to, kar v resnici si. Vem pa že zdaj, da zagotovo ne zamudim več nobene priložnosti družiti se, hoditi, potovati z vami.
Še nekaj posebnega moram omeniti. Presenečenje, ki naju je čakalo v restavraciji Hajdučke vrleti na Blidinju, kjer smo imeli večerjo, je bilo eno najlepših in najdragocenejših. Niti v sanjah nisva slutila, kaj bi lahko bilo. Ko sva zagledala Nina in Almo Rikert, prijatelja iz Tuzle, iz planinskega društva Konjuh, ki sta se več kot tristo kilometrov daleč pripeljala, da se srečamo, ja, se je utrnila solzica, srce pa se je počutilo tako.....na pravem mestu. Hvala vama, Alma in Nino, rada vaju imava .
Zapisala Marjeta Mlakar.
