25. maj je v srcih nas, malo starejših, še vedno zapisan kot praznični dan - Dan mladosti.

Je pa današnji dan, 25. 5. 2024, še posebno prazničen za Pohodniško društvo Novo mesto. Tradicionalno srečanje planincev Dolenjske, Bele Krajine in Posavja je tokrat potekalo v organizaciji Pohodniškega društva Novo mesto.

Zbrali smo se zjutraj, na letališču Prečna, se z avtobusi odpeljali do vkopa Karteljevo in se od tam podali na pohod, po delu Rudolfove poti nazaj proti letališču. Približno trinajst kilometrov dolg pohod je mineval v prijetnem klepetu, druženju. Ni težko hoditi, ko hodiš v dobri družbi. Nekaj kratkih postankov je bilo vseeno potrebnih, za malico in da se odžejamo, kajti sonce nas je grelo. Še kako prav je prišla senca dreves po gozdnih poteh. Del poti nas je spremljal potok Bezgavec, račke in mlinček. Voda v bližini hladi in s svojim šumenjem pomirja. Vseskozi pa lepa narava, svež zrak, res nekaj najlepšega za srce, dušo in telo. Po približno štirih urah smo prišli nazaj na prečensko letališče. Tu se je začel drugi del druženja, s proslavo in razvitjem prapora.

Učenci Osnovne šole Šmihel so pripravili čudovite glasbene točke in prispevali k res slavnostnemu vzdušju. Tudi nagovora predsednika Pohodniškega društva in predsednika Med društvenega odbora sta vsekakor dodala noto k slovesnosti.

Razvitje prapora in predaja prapora praporščaku je prav poseben, veličasten dogodek, ki te ne more pustiti ravnodušnega. Glede na zgodovino praporov in praporščakov, ima prapor prav poseben pomen. S praporom je društvo dobilo svoj prepoznavni simbol, ki bo spremljal vse pomembne, slavnostne dogodke našega društva ali drugih društev, s katerimi smo povezani in sodelujemo. Verjamem, da ga bomo z veseljem in ponosom razvili ob posebnih priložnostih.

Kaj prapor je?

Prapor je, poenostavljeno rečeno, zastava. Vendar je za razliko od zastave prapor unikatni ročni izdelek, ki se od zastave razlikuje ne le po izdelavi, ampak tudi po vizualni sestavi, uporabi in simboliki. Bistveno je, da je oblikovan kot vizualno-sporočilni simbol, izkazuje predvsem čast, pripadnost, spoštovanje in ponos, čustveni odnos. Zato je potrebno s praporom ravnati spoštljivo.

Naš vezeni svečani prapor je sestavljen iz dvostranskega tekstilnega dela. Na sprednjem delu je izvezen logotip Pohodniškega društva Novo mesto in šopki planinskega cvetja v vogalih. Na drugi strani je izvezen logotip Planinske zveze Slovenije in z zlatimi črkami dodan napis Pohodniško društvo Novo mesto. Del prapora je tudi nosilni drog s pozlačenim okovjem in pozlačeno konico, z motivom planinskega grba. Na drog so pritrjeni pozlačeni lipovi lističi z vgraviranimi imeni darovalcev. Na drog so pritrjeni tudi spominski trakovi z imeni Zlatih Botrov in protokolarni trak zastave Republike Slovenije. Prapor se uporablja na svečanih dogodkih in za predstavitev društva.

Po slovesnosti je sledilo kosilo, pravo planinsko, ki si ga verjetno veliko nas privošči v koči na gori, ričet s klobaso in jabolčni zavitek. K odlični hrani se je prav lepo podala domača glasba dveh glasbenikov, ki sta nam pričarala čudovit ambient in vzdušje, tudi za ples.

Druženje, pogovori, ples, zabava. In ponosni pogledi, ki so se vedno znova vračali k čudovitemu praporu. Kaj bi si lahko še želeli?

Hvala vsem, ki ste se udeležili srečanja, z nami delili čudovite občutke ob razvitju prapora in nas počastili s svojo prisotnostjo. Čudovit sobotni dan, dan mladosti, slavimo mladost, tudi tisto večno, v srcih ljudi. Takšna druženja, srečanja, dogodki nas povezujejo, utrjujejo vezi.

In najlepše so poti, ki vodijo od ljudi do ljudi.

 

Zapisala Marjeta Mlakar

 

 

 

V soboto, 18.5.2024, smo se v organizaciji Pohodniškega društva, s planinskim krožkom planinci OŠ Šmihel, odpravili na 1796 m visoko goro  Snežnik. Ob 7. uri smo se zbrali pred Osnovno šolo Bršljin in se odpeljali do Sviščakov.  V tamkajšnjem planinskem domu smo imeli postanek, potem pa smo se odpravili na pot. Po približno 1 uri hoje po gozdu, smo začeli hoditi po bolj skalnati poti. Bilo je strmo, a prišli smo do postojanke, kjer smo se odpočili pred zadnjim vzponom. Tam je bil tudi kup drv, s katerega je vsak vzel drva in jih nesel do koče. Po strmem hribu nas je pričakal vrh z lepim razgledom, tam smo tudi poštampljali knjižice in naredili nekaj slikic. V koči pa smo se ogreli in vsi otroci smo dobili jabolčni zavitek ter topel čaj. Ko smo se odpočili, smo se po isti poti odpravili v dolino. Po dveh urah hoje smo prišli do planinskega doma Sviščaki in tam počakali na avtobus. Kmalu smo se se vrnili v Novo mesto.

Upam, da se je ta pohod vsem pohodnikom vtisnil v spomin kot meni.

Zapisala:  Mija Meštrič, planinski krožek OŠ Šmihel

 

V nedeljo zjutraj, 12. maja, se nas je zbralo 28 pohodnikov, in napotili smo se s 3 kombiji in enim osebnim avtomobilom proti vasi Jasenak. Po nekaj kilometrih zabavne vožnje po makadamski cesti, smo prispeli na naše izhodišče. Področje po katerem je bila planirana današnja tura se imenuje Velika Kapela, kjer se skriva ena izmed najbolj osupljivih pokrajin na Hrvaškem. Tukaj se je narava v pravem smislu besede poigrala, in ustvarila neverjetne in fantastične oblike skal. Najprej smo se napotili na vrh Samarskih sten, ki je visok 1302m, od tam smo imeli prečudovite razglede na Bjelolasico, Klek, Severni Velebit, otoke v Kvarnerskem zalivu in seveda Bele in Samarske stene. Tam smo srečali planince iz Hrvaške, ki so nam svetovali, kateri krog je najbolj slikovit in nam ga svetovali. Odločili smo se jih poslušati, in že smo se od vrha Samarskih sten odpravili čez Faraonovo dolino na Piramido. Pot do vrha je bila zabavna in precej adrenalinska. Pod vrhom smo se okrepčali s sendviči in pot nadaljevali do najbolj slikovitega dela naše poti – velikega kanjona. Pri kanjonu smo se razdelili v dve skupini, saj je pot zahtevna in ni bila primerna za vse. Ostali smo se podali na lažjo pot in si kanjon pogledali od zgoraj, tam pa počakali skupino, ki je šla skozi kanjon. Vmes nas je ujelo par kapljic dežja, ampak ni trajalo dolgo, dokler se ni spet pojavilo sonce. Od kanjona smo se podali naprej do Ratkovega skloništa, ki je taka zanimiva koča sredi ničesar, bi lahko rekli. Lesena brunarica je skrita v pol-jami, pod navpično skalo, ki jo prerašča kot naravna streha. Tam smo se ponovno okrepčali, imeli počitek, nato pa se od tam odpravili nazaj proti našim kombijem. Vsi zadovoljni, veseli in seveda navdušeni od osupljivosti sten, smo se odpravili proti domu. Če bi lahko opisala Samarske stene s parimi besedami, bi to bilo 'fascinantne bele stene, ki štrlijo navzgor sredi pragozda, resnično eden izmed lepših pohodov v mojem življenju', seveda ko pa je tudi družba prava lahko samo rečeš 'WOW'.

Zapisala Sara Bozovičar

 

V nedeljo, 21. aprila, nas je šofer Toni, z avtobusom odpeljal proti otoku Krku. Tu smo se srečali s planinskimi prijatelji iz PD Obzova. Srečanja s PD Obzova smo se udeležili že osmič, vendar vsakič na drugi lokaciji. 

Odhod iz Novega mesta je bil že ob 6.00 uri. Marsikdo od nas je malo daljšo vožnjo do izhodišča, izkoristil še za nekaj sladkih minut počitka. Tokrat so nas organizatorji pričakali na rivi v Malinski. Sledil je kratek nagovor in kaj hitro so nas postrojili v 3 skupine. Tiste najbolj zagrete, so poslali na 15 km pohod. Ostali pa so lahko izbirali med 10 km ali 5 km pohodom. Za vsakega se je torej našlo nekaj primernega. Z nami so bili tudi trije otroci; Kyra, Lana in Enej, ki so brez težav prehodili najdaljšo pot.

Pot je potekala vzdolž prekrasne obale, kjer smo se naužili svežega morskega zraka in idiličnih razgledov na morje. Vonj po morju in rahel vetrič, je vsakdanje skrbi odpihnil stran in prepustili smo se obmorski naravi. Ko smo zavili malo stran od obale, nas je v gozdu pričakala bujna kulisa spomladanskih ciklam. O fenomenu cvetenja ciklam na območju Šotoventa in Malinske-Dubašnice je bilo že večkrat zapisano v različnih naravoslovnih, botaničnih in hortikulturnih publikacijah. Ocenjujejo, da gre za izjemen pojav, verjetno posledica podnebnih in drugih ekoloških posebnosti tamkajšnjih starih listopadnih hrastovih gozdov, ki so sami po sebi velika naravna vrednota.

Del poti smo prehodili tudi po znani romarski poti - Camino Krk. Ta je razdeljen na 7 pohodniških romarskih etap, ki potekajo po urejenih in tudi dobro označenih poteh okoli celotnega otoka. Pot so leta 2019 uredili po vzoru 800 kilometrov dolge španske poti Camino de Santiago oz. Jakobova romarska pot.

Po prehojeni poti, smo se okrepčali z okusnim pasuljem. Jedli pa smo ob spremljavi melodij ubranega kitarista iz PD Zagreb. Na koncu, so podelili še priznanja tistim posameznikom, ki so se že večkrat udeležili podobnih srečanj.

Zahvalili smo se za druženje in se odpravili proti domu.

 

Zapisala: Tina Umek

Fotografije: Tina Umek, Robert Bozovičar