IZLET V POBRATENI HERCEG NOVI 27.10. – 30. 10. 2021
IZLET V POBRATENI HERCEG NOVI
27.10. – 30. 10. 2021
- DAN:
Prvi dan smo se z ekipo iz Novega mesta s kombijem odpravili na našo vožnjo do Herceg Novega. Ekipo je sestavljalo 6 članov; med njimi tudi 2 člana Pohodniškega društva Novo mesto; Robert Bozovičar in Sara Bozovičar. Odpravili smo se ob 15. uri. Prečkali smo Hrvaško, Bosno, še enkrat Hrvaško in končno prispeli do ciljne države – Črna Gora. Prispeli smo v večernih urah in v Herceg Novem v hotelu Play nas je že čakala večerja z glasbo v živo. Nato smo se odpravili v svoje sobe in se odpočili za prihajajoči dan.
- DAN:
Zgodaj zjutraj smo se zbudili in odšli na zajtrk, ki nam je bil ponujen v hotelu. Naša vodnika za celotni izlet sta bila Saša Kulinović in Željko Starčević, ki smo ju spoznali že prejšnji večer. Oba zaposlena pri agenciji za Razvoj i zaštitu Orjena, Željko Starčevič je tudi član PK Subra, Saša Kulinović pa je član AK niskogorci. Po zajtrku smo se odpravili na jutranjo vožnjo z ladjico ob obali Herceg Novega; videli smo veliko zanimivih hiš, naš vodnik Željko pa nam je povedal vse o okolici, o izletih z ladjico in o vseh planinah okoli nas, ki smo jih videli.
Po sproščujoči vožnji z ladjico smo se odpravili v vasico Kameno, kjer so nas že pričakali s pijačo in jedačo. Po manjši okrepitvi smo se odpravili na razgledni stolp, iz kjer smo videli čudovit razgled na morje Črne Gore. Po krajšem sprehodu smo se odpravili na kosilo.
Po kosilu smo se odpeljali v vinarijo Savina, kjer nas je pričakala lastnica že s kozarcem njihovega vina. Iz vinarije smo spet bili priča čudovitim razgledom, ki jih nudi Črna Gora. S kozarčkom v roki smo se odpravili na ogled vinarije, ogledali smo si tudi njihove kleti. Vinarija Savina pa je najbolj znana po svojem Roseju in Chardonnayu. Ob pokušini vina so nam pripravili tudi slane prigrizke, nato pa smo uživali ob gledanju sončnega zahoda.
V večernih urah pa smo se seveda odpravili na večerjo v Holday Lounge Bar v mesto. Preživeli smo noč v dobri družbi, z obilo hrane, živo glasbo in z veliko veselja in plesa. V poznih urah smo prispeli nazaj v hotel. Bilo je čas za nočitev, saj je bil pred nami dan planinarjenja.
- DAN:
Zjutraj nas je ponovno čakal hotelski zajtrk, nato pa s terenci vožnja na planino Orjen. Prispeli smo do info točke, kjer smo se razdelili v dve skupini, in sicer; kolesarska ekipa in pohodniška ekipa. Kolesarji z vodjo Željkom na čelu so se od tam odpravili s kolesi, pohodniki pa smo se s Sašo malo poti še prevozili s terencem. Ob poti nam je pohodnikom Saša povedal zgodbo o kamnitem srcu, ki smo ga ob poti tudi videli in se z njim fotografirali. Ko smo prispeli na kočo na planini Orjen, sta nam Saša in Željko razkazala celotno planino, spili smo kavico in se pogovarjali o sosednjih vrhovih. Slikali smo se tudi z najvišjim vrhom planine Orjen; Veliki Kabao, ki leži na nadmorski višini 1894m, in je tako najvišji vrh na Jadranu. Po sprostitvi v gorah, smo se odpravili v dolino na kosilo.
Po kosilu smo se odpravili v mesto, kjer sta nam vodnika razkazala še trdnjavo Kanli Kula. Trdnjava je bila zgrajena med vladavino Osmanskega cesarstva kot obrambna utrdba, in je bila edini vhod v mesto. Kasneje pa se je uporabljala kot zapor. Ime 'kanli kula' pa je iz turškega jezika prevedeno kot 'krvavi stolp'. V trdnjavi pa je tudi eden izmed največjih amfiteatrov v državi. Po ogledu trdnjave pa smo se še sprehodili po samem mestnem jedru.
Zvečer pa smo se odpravili na večerjo v Konobo Feral, kjer nas je čakalo druženje in pijača.
- DAN:
Za naš zadnji dan nas je ponovno čakal zajtrk, potem pa smo skočili na sosednji hrib, kjer smo spet imeli prečudovit razgled na Črno Goro. Po krajšem pohodu pa smo se poslovili od naših prijateljev iz Herceg Novega, in se odpravili proti Novem mestu. Vmes smo se ustavili še, da smo kupili mandarine, domov pa smo prispeli v večernih urah.
ZAKLJUČEK
Planina Orjen ponuja precej pohodniških poti, vse so zelo dobro označene, gostota markacij je celo večja kot v naših alpah. Na planini sta dva višja vrha, na katere bi bil smiseln celodnevni pohod in katera sta dobro označena (Veliki Kabao in Subra), dostop do njiju je lahek in na določenih delih srednje zahteven, poti na oba vrha sta različna, možno pa je prenočevati pri dostopu na Subro v Planinarskem domu Subra, dom je popolnoma obnovljen. Drugi dom, do katerega pa smo dostopali na obisku in ki je razviden na sliki, pa žal ni uporaben za prenočevanje. Obe predlagani poti sta dolgi vsaka po 7 ur.
Poleg obeh navedenih poti so na voljo tudi lažje dostopne in kakšno uro krajše pohodniške poti, lep krajši izlet pa je možen tudi po samem Herceg Novem.
V bližnji okolici oz izven območja planine Orjen pa je zanimiv tudi vrh Lovčen.
Zapisala: Sara Bozovičar
Foto: Sara in Robert Bozovičar
POROČILO - 70 LET PD KONJUH IZ TUZLE, 23. in 24. 10. 2021
Na oktobrski vikend, točneje soboto 23. in nedeljo 24. 10. 2021 je prijateljsko Planinarsko društvo Konjuh iz Tuzle slavilo 70 let obstoja in delovanja. Na praznovanje njihovega častitljivega jubileja smo šli štirje člani Pohodniškega društva Novo mesto. V soboto dopoldne smo se zbrali v Bosanskem kulturnem centru v Tuzli, kjer je potekala slavnostna akademija s kulturnim programom, govori predsednice društva ga. Nedreta Ljubić, predsednikom vlade Tuzlanskega kantona in župana Tuzle ter podelitvijo priznanj zaslužnim članom ter plaket društvom in posameznikom. Ob tej priliki je tudi Pohodniško društvo Novo mesto prejelo plaketo. Slavnostna prireditev se je končala s filmom o zgodovini PD Konjuh iz Tuzle. Zvečer smo imeli svečano večerjo in zabavo ob živi glasbi. V nedeljo dopoldne smo se sprehodili po Tuzli in si ogledali kulturno-zgodovinske znamenitosti. Okrepčali smo se v restavraciji z lokalnimi dobrotami, kot so baklava, kava, čevapčiči, čorbe… in se nato podali na pot proti domu.
Zapisala Klavdija Dolinar
.jpg)
PLANINSKA TURA NA ŠTEMBUH IN KOSTANJEV PIKNIK
Pohodniško društvo se je v sodelovanju s planinskimi društvi Dolenjske in Bele krajine udeležilo ture na Štembuh in kostanjevega piknika.
V soboto, 16. 10. 2021, smo se zbrali na parkirišču pred Galerijo Božidarja Jakca v Kostanjevici. Hladno in še megleno jutro nam je obetalo lep dan in prijetno planinsko druženje. Vodniki PD Polom so nas prijazno sprejeli, nam povedali nekaj zanimivosti in napotkov ter nas povabili na turo. Po kratkem ravninskem ogrevanju smo se začeli vzpenjati proti vasi Male Vodenice. Za zadihanost in rdeča lica smo si prislužili počitek na zelo razglednem prostoru. Nadaljevali smo po gozdni stezi, ki se je skoraj ves čas vzpenjala. Mladi planinci so stokajoče spraševali, če bo še dolgo samo vzpon. Hodili pa so vztrajno, brez težav. Na zadnji jasi so se nam pridružili planinci PD Trebnje, ki so prišli po drugi poti. Do zavetišča na Štembuhu na nadmorski višini 734 m smo šli skupaj. Pričakali so nas planinci domačini s pripravljenim prostorom, z zakurjenim ognjem, s toplo malico in veselim sprejemom. Malica in kratek počitek sta vrnila moči. Igranje na prostrani jasi je bilo zelo veselo in zabavno. Veliko otrok pa je pritegnil ogenj, na katerega so nalagali iz gozda prinesene vejice. Ko je v velikem pekaču zadišal kostanj, smo si iz časopisa zvili »škrniceljne«, jih napolnili s pečenimi kostanji, jih spretno lupili in se sladkali z njimi. Zelo je bil dober in veliko smo ga pojedli. Ker pa čas hitro mineva, kadar nam je prijetno, je tudi tokrat prehitro minil čas namenjen srečanju in druženju mladih planincev. Pospravili smo, se zahvalili in se poslovili od domačinov. Po isti poti smo se hitro spuščali proti izhodišču. Spotoma smo si polnili žepe s kostanji. Na najbolj razglednem delu smo se ustavili in se razgledovali. Pred nami se je razprostiral Krakovski gozd, šentjernejska, krška ravnina z jedrsko elektrarno, Kostanjevica, številna naselja in tudi reka Krka se je videla.
Vsem je bil pohod prijeten, ne prenaporen in poln zanimivosti. Tudi sproščeno druženje in medsebojno spoznavanje nas je obogatilo. Hoja nas je malce utrudila in povsem sprostila.
V megli začeli, v soncu se polni prijetnih doživetij vrnili na izhodišče, se poslovili in pohiteli novim doživetjem naproti. Vam je kaj žal, da niste bili med nami?
Zapisala: Majda Markovič, fotografije: Marjana Meznarčič in Majda Markovič
             
|
Poročilo: Storžič, 02.10.2021
V soboto, 2. oktobra, se je skupina 11 planincev iz Pohodniškega društva Novo mesto odpravila na Storžič. Storžič je 2132 m visoka gora, ki se nahaja na zahodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp. Z vrha na katerem se nahaja križ se nam odpre lep razgled na Julijske Alpe, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe ter na Ljubljansko kotlino in gorenjsko ravnino.
Po tradiciji smo se zbrali pred Osnovno šolo Bršljin in se z osebnimi avtomobili odpeljali do Preddvora in nato do vasi Mače, kjer smo začeli našo turo.
Sprva oblačno vreme nam ni dajalo upanja, da bi na vrhu uživali v razgledu, vendar se nam je na polovici poti prikazalo jasno nebo in to nam je dalo dodatno energijo za vzpon proti vrhu. Obiskali smo tudi kočo na Založah.
Pogled iz vrha naravnost čudovit, morje oblakov pod nami in le največji vrhovi so gledali ven, kot kaki osameli otoki...
Hoje je bilo za dobrih šest ur, naredili smo okoli 1.500 m višinske razlike. Polni lepih vtisov smo se vrnili v dolino po isti poti in pozno popoldne vsi varno prišli domov...
Zapisal: Roman Makše
Foto: Branko Dolinar, Roman Makše
          
|
Parenzana, 09.10.2021
Poročilo: kolesarjenje po hrvaškem delu Parenzane, 09.10.2021
V soboto, 9. oktobra 2021, smo v okviru turno-kolesarskega odseka PDNM kljub malo močnejši burji in hladnem jutru uspešno in po planu prekolesarili del kolesarske poti, ki je speljana po nekdanji železniški progi Parenzani. Planirano pot smo skrajšali samo za 4 kilometre in to predvsem zato, da ne bi nazaj proti Luciji vozili v mraku. Zbrali smo se ob 8.50 pri vhodu v kamp Lucija ter se ob 9 uri odpravili na pot v smeri Lucija – Plovanija – Buje – Grožnjan – Livade in nazaj v Lucijo.
Udeležilo se nas je 7 kolesarjev in 2 kolesarki, ki sta nam fantom pokazali da bomo morali še malo potrenirati…
Glede na to, da je večina kolesarila po tej trasi (hrvaškem delu Parenzane) prvič, smo imeli malo več postankov za oglede prečudovitih Istrskih krajev, pokrajine, same trase železniške proge in čudovitih viaduktov zgrajenih že davnega leta 1900, za menjavo zračnice in seveda nekaj časa tudi za podporo utrujenih teles s hrano in tekočino.
Vsekakor smo bili odlična ekipa, celotno traso 93 km smo skupaj z vsemi postanki prepeljali prej kot v 10-tih urah (9:48).
Čestitke vsem!
