Družinski tabor na Slatni 2026
Družinski tabor na Slatni 2026, osem dni, polnih doživetij.
Leto se je obrnilo in spet smo bili skupaj na Slatni. Pohodniško društvo Novo mesto je tudi letos pripravilo tradicionalni družinski tabor, ki je v osmih dneh združil 42 udeležencev v nepozabno zgodbo prijateljstva, povezovanja, gibanja, učenja in veselja. V osmih dneh smo hodili, plezali, plavali, ustvarjali, se učili, igrali, spoznavali naravo, osvajali vrhove in predvsem bili drug z drugim.
Obiskali smo dolino Tamar, dolino Vrat, Krnico. Se povzpeli na Trupejevo poldne in plezali v ferati Dobršnik, plavali v Blejskem jezeru. Realizirali smo vse zastavljene cilje. Najlepši del tabora pa niso bili samo osvojeni vrhovi in prehojene poti. Najlepši so bili smeh, pomoč, spodbuda, nova prijateljstva, objemi, skupne dogodivščine in tisti drobni trenutki, ki jih ne moremo zapisati v noben zemljevid, a jih bomo še dolgo nosili v srcu. Hvala vodnikom, mentoricam in spremljevalni ekipi za varno vožnjo, odlično vodenje pohodov ter za potrpežljivost, spodbudo in ustvarjalnost na delavnicah, pri igrah in pri izvedbi planinske šole.
Hvala Pohodniškemu društvu Novo mesto in vodji tabora, Božo Mlakar, za odlično organizacijo, vodenje in izpeljavo družinskega tabora. Hvala Mestni občini Novo mesto in Planinski zvezi Slovenije, ker podpirata dejavnosti Pohodniškega društva Novo mesto in s tem omogočata, da lahko skupaj ustvarjamo takšne čudovite zgodbe. Za nami je teden, ki bo ostal v spominu. Osem dni, v katerih smo postali bogatejši, za nova znanja, nova prijateljstva, nove izkušnje in nešteto lepih spominov.
zapisala: Marjeta Mlakar
Pohod MDO Dolenjske in Bele krajine na Stol in Ajdno
V okviru MDO Dolenjske in Bele krajine smo se odpravili na skupni pohod, ki se ga je udeležilo 49 pohodnikov, med njimi tudi 7 članov Pohodniškega društva Novo mesto.
Skupina se je razdelila na dva dela. Približno polovica pohodnikov se je odpravila na Stol, kjer so pot začeli pri Valvazorjevi koči, druga polovica pa na arheološko najdišče Ajdna, do katerega so se podali iz Završnice.
Pohodnike na Stolu je pri Prešernovi koči čakalo tudi zasluženo okrepčilo. Dan je minil v prijetnem vzdušju in dobri družbi. Čeprav nas je zadnjo uro poti presenetil rahel dež, ta ni pokvaril našega razpoloženja.
Vsi smo se zadovoljni vrnili v dolino, z lepimi vtisi in novimi planinskimi doživetji.
Hvala vsem udeležencem za prijetno druženje in dobro voljo. Na svidenje na naslednji turi! 
Pohod MDO Dolenjske in Bele krajine na Prehodavce
Srečanje slovenskih markacistov na Vrhniki
              
|
Kriški podi s Pohodniškim društvom Novo mesto
Na soboto 4.7.2026 smo se člani Pohodniškega društva Novo mesto odpravili na dvodnevno turo. Z dvema kombijema smo se ob 4-ih zjutraj izpred O.Š. Bršljin odpeljali v dolino Zadnjica, kjer smo pri prijateljih domačinih iz doline pustili oz. parkirali naša vozila. Obložili smo naše želodčke in si zagotovili dovolj energije za vzpon, ki nas je čakal.
Odpravili smo se proti Pogačnikovem domu na Kriških podih. Pot je bila dolga, strma vendar dobro označena. Med vzponom nas je že pobožal tudi sonček, ob katerem smo opazovali visokogorsko pokrajino, predvsem pa kozoroge, ki so se zadrževali na skalnih pobočjih, ter uživali v gorskem okolju nam pa popestrili vzpon. Med potjo smo se ustavili pri Spodnjem jezeru enem od treh Kriških jezer.
Po prihodu na Pogačnikov dom smo odložili odvečno prtljago, si vzeli malo daljši počitek, nato pa nadaljevali na Križ in še na Stenar. Uživali smo ob prečudovitih razgledih na Triglav, Razor,...in okoliške vrhove. Sonček je bil naš celodnevni spremljevalec. Po postanku smo se vrnili nazaj do Pogačnikovega doma. Dan v katerem smo uspešno naredili preko 2200 m skupnega vzpona in prehodili približno 11 ur smo zvečer z lahkoto zaspali.
Zjutraj pa novi dan. Po zajtrku smo zapustili Pogačnikov dom in se odpravili proti Bovškem Gamsovcu. Pot nam je zopet ponujala prečudovite razglede na okoliške vrhove Julijskih alp in pa seveda na kozoroge in gamse, ki so značilni prebivalci za to gorsko območje. Po osvojenem vrhu smo se spustili do razpotja in nadaljevali sestop proti Luknji. Od tam pa v dolino Zadnjica, kjer smo po približno 400m vzpona, 1700m spusta in prehojenih 6 ur uspešno zaključili našo dvodnevno turo. Polno lepih razgledov, novih doživetij, ter pridobljenih dragocenih nepozabnih gorskih izkušenj.
V dolini so nas pri domačinih prijazno pričakali s hladno pijačko, kavico in prigrizki. Katerim se iskreno zahvaljujemo za njihovo gostoljubje. Hvala Črnić Vinko in Justi!!!
Gore niso le cilj, ampak pot, ki nas uči vztrajnosti, spoštovanja in skromnosti!!!
Anela Pezdirc
