V Čatežu, na konferenci Ekošol, je naša mentorica Simona Lešnjak izvedla odmevno predstavitev o pomenu planinskih dejavnosti v  osnovnih šolah.

Jeseni 2023 smo na OŠ Drska po nekaj letih premora pričeli z izvajanjem interesne dejavnosti Mladi planinec v sodelovanju s Pohodniškim društvom Novo mesto in ostalimi dolenjskimi planinskimi društvi. V letošnjem šolskem letu dejavnost obiskuje 15 učenk in učencev pretežno predmetne stopnje. Interesna dejavnost se osredotoča na spoznavanje lika planinca in osnov planinske šole, njen primarni cilj pa je vzgoja mladine za odgovorno vedenje in spoštljiv odnos do narave in družbe.

Pravila vedenja obiskovalcev gora predpisuje t.i. Častni kodeks slovenskih planincev, ki se vsebinsko dotika vseh vidikov lika planinca – od temeljnih vrednot, tovarištva, prostovoljstva, medsebojnih odnosov, usposabljanja za vodstvene kadre do varstva narave.

Častni kodeks slovenskih planincev v 3. točki opredeljuje varstvo narave in okolja:[1]

• Planinci se zavedamo, da smo varuhi narave in njeni gostje. Smo zgled ostalim, upoštevamo omejitve narave.
• Skrb za varstvo narave in okolja je ena naših temeljnih dolžnosti, saj obisk gora iz leta v leto narašča, s čimer se veča ogroženost okolja.
• Dolžni smo skrbeti za območja, povezana s planinstvom: naravne parke (še posebej TNP), gorska območja; skrbimo za gorsko rastlinstvo in živalstvo (posebej za zaščitene rastline in živali). Posvečamo se varovanju vodnih izvirov in vodnih tokov ter procesom in pojavom, povezanih s površjem ter gorskim ozračjem.
• Odpadke vedno nesemo s seboj v dolino in jih odložimo na za to določena mesta. Izkušen planinec na turo vedno vzame rezervno vrečko za smeti, ki jih pobere na poti.
• Ne povzročamo hrupa in ne vznemirjamo živali. Prav tako ne prožimo kamenja ali kurimo ognja. Ne uničujemo cvetja, podrasti, ne lomimo vej. Ne delamo škode na planinskih pašnikih, objektih in nasadih, saj se zavedamo, da imajo tudi tisti, ki prihajajo za nami, pravico do pristnega, čistega okolja.
• Če je le mogoče, uporabljamo javni prevoz ali poskrbimo za polno zasedenost avtomobilov. Med hojo izklopimo mobilni telefon in raje poskrbimo za kakovostno pripravo na turo. Večje vodene skupine razdelimo na manjše, da izboljšamo varnost udeležencev in doživljajsko vrednost izleta ter zmanjšamo čezmerno obremenitev narave.
• Veliko pozornost namenjamo planinski flori in drugim posebnostim slovenskega planinskega sveta.
• Spoštujemo slovensko planinsko preteklost, o njej se poučimo v Slovenskem planinskem muzeju, v planinski literaturi ter v Planinskem vestniku.

Pri uresničevanju ciljev nam z ustreznimi izobraževanji nudi podporo Planinska zveza Slovenije, ki pod svojim okriljem združuje kar 298 društev (planinskih društev, klubov, postaj GRS) s 63.500 člani posamezniki.[2] Pri ozaveščanju javnosti, izobraževanju kadrov in skrbi za varnost v gorah imajo veliko vlogo gorski reševalci, vodniki, markacisti, varuhi gorske narave, inštruktorji in mentorji.

Z ustrezno vzgojo, ozaveščanjem in pozitivnim zgledom bo naše okolje (p)ostalo čisto, naša neokrnjena narava pa še naprej življenjski prostor mnogih zaščitenih in endemičnih rastlinskih ter živalskih vrst.

Fotografiji: predstavitev pomena planinske dejavnosti v osnovnih šolah na letošnji konferenci koordinatorjev Ekošole v Čatežu (22. 8. 2025).

 

Simona Lešnjak,

mentorica planinske skupine

 

[1] Častni kodeks slovenskih planincev, str. 2, poglavje III.
Dostopno na https://www.pzs.si/javno/dokumenti_pzs/pzs-castni_kodeks_slovenskih_planincev-cistopis_2015_2.pdf. Pridobljeno 12. 4. 2025 ob 13.50

[2] Uraden podatek PZS iz leta 2023.

 

 

 

Pohodniško društvo Novo mesto je tudi letos, že trinajstič, s pomočjo Mestne občine Novo mesto, Planinske zveze Slovenije, Fundacije za šport izvedlo mladinski tabor. V začetku avgusta, v planinskem zavetišču Slatna, nad Ratečami.

Tabora se je udeležilo petindvajset otrok in trinajst odraslih.

Kot vsako leto, je bilo tudi letos dogajanje na taboru zelo pestro, razgibano, polno lepih doživetij.

Opravili smo kar nekaj pohodov, od zavetišča na Slatni do vrha planiške velikanke, na Tromejo, na Dovško babo in na Špik hude police. Na poteh so nas varno vodili vodniki pohodniškega društva, Majda, Marjeta, Božo in Tine. Poskusili smo se v plezanju na Urbasovi skali, kjer nas je varoval in vzpodbujal alpinist Jan Luzar. Zadnji dan pa smo preplezali Hvadnikovo ferato.

Na deževno sredo smo si privoščili filmsko dopoldne, popoldne se je razjasnilo, kar je bilo idealno za ogled jezera Jasna in Kranjske Gore.

Popoldanski čas je bil sicer namenjen sprostitvi, ustvarjalnim in slikarskim delavnicam, druženju, igram na prostem.

Pomerili smo se v orientaciji in prvič organizirali pravo planinsko poroko.

Praznovali smo rojstna dneva dveh udeležencev tabora,Tanjin in Nejčev, jima podarili simbolični darili in zapeli "Vse najboljše..."

Tanjo smo presenetili z navijanjem in vzpodbujanjem, ko se je spustila po zip line z vrha velikanke v Planici.

Tudi taborni ogenj smo zakurili, pekli penice in klobase, peli ob spremljavi Igorjeve harmonike.

Seveda so nam bile zelo ljube pravljice pred spanjem.

Za odlične obroke, malico, so poskrbeli naši kuharji, Pavel, Igor in Marjeta. Za pomito in pospravljeno posodo pa dežurni planinci.

 Namen mladinskega tabora, živeti v naravi in z naravo, spoznavati floro in favno, se primerno vesti, biti del skupnosti različnih generacij, sprejemati in spoštovati vsakega posameznika, si pomagati v danih situacijah, se skupaj zabavati, je bil zagotovo dosežen.

Anketa na koncu tabora je pokazala, da delamo odlično, v zadovoljstvo otrok in odraslih.

Na tem mestu bi se še enkrat zahvalila vodjema tabora, Majdi Markovič in Božu Mlakar, za odlično organizacijo in izvedbo mladinskega tabora, za strokovno in prijazno vodenje, za čudovite trenutke, ki smo jih bili deležni. Zahvala vsem donatorjem, ki so s svojim prispevkom podprli izvedbo tabora. Hvala iz srca.

 

Zapisala: Marjeta Mlakar

12Next

Na našem odseku turno kolesarske poti od Krške vasi do gradu Podsreda smo postavili informativne table (z zemljevidom kolesarske transvenzale) in drog z usmerjevalnima tablama. Priprave na to akcijo so se začele že veliko prej s pridobivanjem soglasij. Tudi material za postavitev je bilo potrebno že doma pripraviti, da je bilo potem lažje postaviti oziroma pritrditi table. Table smo dali v Brežicah pri hostlu, v Pečicah in pri gradu v Podsredi. Vse to smo namestili na tri drogove za kar smo porabili 75kg hobi betona. Vse to smo morali peljati z avtomobilsko prikolico.  Na tej akciji smo bili štirje markacisti.  Ker smo imeli vse lepo pripravljeno je bilo potem tudi delo kmalu opravljeno. Na koncu je sledila še zaslužena malica.

Golob Pavel

12Next

Tokratni vikend smo se s PD Novo mesto odpravili na Krn, po zelo zahtevni poti Silva Korena. Devet pohodnikov se nas je z avtomobili odpeljalo do našega izhodišča, vasi Drežnica, kjer smo si oprtali težke nahrbtnike in poglede usmerili proti mogočnemu Krnu, s »kapo« na vrhu. Pot je sprva potekala po gozdu in pašnikih, kjer so nas zvedavo opazovale koze. Po uri in pol hoje, s postankom pri bivaku na Črniku, smo prispeli do začetka plezalnega dela poti, kjer smo si nadeli varovalne pasove in čelado, saj se stena postavi skoraj navpično. Po vzpenjanju s pomočjo jeklenic sledi strmo nezavarovano travnato pobočje, ki je zahtevalo vso našo pozornost in previdnost. Pot se je nadaljevala po izpostavljenem grebenu, v pomoč in popestritev pa sta bili tudi dve lestvi. Še malo jeklenic in že se je pokazalo Gomiščkovo zavetišče. Takoj smo želeli osvojiti še 10 minut oddaljen vrh Krna, z 2.244 metri. Če so se nam vso pot odpirali čudoviti razgledi na vse strani, pa sta nas na vrhu pričakala megla in veter, kar pa nam ni zmanjšalo navdušenja in veselja na vrhu. V Gomiščkovem zavetišču so nas sprejeli prijazni oskrbniki iz PD Nova Gorica, Maja in Jerica pa sta poskrbeli, da nismo bili lačni in žejni. Sledil je lep družaben večer naše planinske družine in spanje. Zbudili smo se v prekrasno sončno jutro in se po zajtrku najprej vzpeli po znamenitih kamnitih stopnicah na Batognico (2.164 m), katere vrh je prepreden z rovi, bunkerji in raznimi ostanki soške fronte in spomini iz 1. svetovne vojne. Po sestopu smo se usmerili proti Srednjemu vrhu, z 2.134 metri in razgledom na Krnsko jezero, nadaljevali po grebenu, polnem cvetja, proti Krničici (2.142 m). Z vrha smo se nato spustili po vojaški mulatjeri, ki vodi tudi čez krajši predor. Po dolgih ključih smo se po travnatem pobočju spustili do planine Zaprikraj, kjer smo se osvežili s pijačo in nabavili odličen tolminski sir za domov. Do izhodišča v Drežnici smo se zapeljali in se za zaključek še osvežili v prijetno hladnem tolmunu slapa Krampež v Drežnici.

Načrtovana tura je bila v celoti izpeljana, preživeli smo dva čudovita dneva v krnskem pogorju, hvala vodnikom Igorju, Romanu in Tomažu.

12Next