Aktivni dopust s Pohodniškim društvom Novo mesto - Herceg Novi 2023 - 21.06.2023 do 27.06.2023
Leto se hitro obrne, še posebno, če se vedno nekaj dogaja. Pohodniško društvo Novo mesto je znano po svojih aktivnostih, na vseh področjih. Tudi, ko se člani društva odpravimo na dopust, je ta vedno zelo aktiven. Letos nas je sprejela Črna Gora, oziroma Herceg Novi. Novomeška občina je pobratena z občino Herceg Novi. Tudi člani obeh planinskih društev, Pohodniškega društva Novo mesto in Planinskega kluba Subra, zelo radi sodelujejo v skupnih druženjih in akcijah.
Za nama je bilo že par dni potepanja, raziskovanja čudovitih destinacij, ko sva se v četrtek zjutraj pridružila pohodnikom. Po prisrčnih pozdravih in iskrenem veselju ob snidenju, smo se skupaj zapeljali do izhodišča, Boričev, kjer smo kar takoj začeli s pohodom v objem pogorja Orjen. Prvi cilj, do katerega nas je vodila pot, ki se je počasi in vztrajni vzpenjala, je bila Koča na Zavratlu. Ne toliko zahtevna pot, pač pa visoke temperature so kmalu priklicale znojne kapljice na obraze. Koraki so postajali težji, tekočina iz nahrbtnikov je še kako prijala. Pogled na kočo nam je spet vlil moči, za še tiste zadnje korake. Prijetno so nas presenetili oskrbniki koče, s hladnim pivom, okusno pripravljenimi obroki hrane, še najbolj pa s svojo prijaznostjo, ustrežljivostjo. Mislim, da si na tem mestu zaslužijo še posebno zahvalo. Prav crkljali so nas in naslednji dan smo se poslovili s krepkimi stiski rok in obljubo, da še pridemo.
Kljub skoraj neznosni vročini, s katero nam je postreglo črnogorsko podnebje se je skupina bolj "korajžnih" odpravila na najvišji vrh Orjena, na Kabao, ostali pa na krajšo, a zahtevno Subro. Eni in drugi smo se, zadovoljni s svojim dosežkom, odpravili v dolino.
Namestitev v apartmajih, večerja v prestižni restavraciji in počitek. V mislih sem preletela zadnja dva čudovita dneva in zadovoljna utonila v prijeten spanec.
Markacisti imajo prav posebno nalogo, skrbeti, označevati in vzdrževati planinske poti. Markacistom našega društva, in vsem nam, ki smo jih spremljali, je pripadla posebna čast. Označiti novo planinsko pot, Pot prijateljstva, skupaj z markacisti planinskega kluba Subra. Vsi smo si ogledali novo pot in prisostvovali slovesnosti ob odprtju. Gostitelji so se res izkazali, s pripravljeno tablo z imenom poti, z udeležbo predstavnikov občine Herceg Novi, tudi s pogostitvijo. Lepo je tako tkati prijateljske vezi. Želim si, da bi jih tudi vzdrževali.
Večerni ogled starega dela mesta Herceg Novi, po katerem sta nas vodila gospod Željko in sin, je bil posebno doživetje. V soju luči, v pravem dopustniškem vrvežu, smo si ogledali čudovite stare zgradbe, ki so, vsaka od njih, nosile in pripovedovale svojo zanimivo zgodbo. Vsako sta še dodatno začinila naša vodiča.
Lovčen, mavzolej, Petar Petrovič Njegoš. Kdo, ki že pride v Črno Goro, si ne bi privoščil ogleda te znamenitosti? Pika na i ali češnja na torti, povzpeti se po skoraj 600 stopnicah do mavzoleja. Si ogledati skulpturo Petra Petroviča, predvsem pa se prepustiti čudovitim razgledom z vrha Lovčena. Res so nam meglice malo ponagajale, pa vseeno je bilo čudovito. Po poti nazaj v Herceg Novi, smo si od blizu ogledali Boko Kotorsko, mala obmorska mesteca, ki imajo vsako svoj pridih zgodovine, preteklosti, ki se še vedno upira modernemu, mondenemu svetu. In prav je, da se ohranja kultura naših prednikov in znamenja njihovih bojev za boljše življenje.
Dnevi so minevali v znamenju hoje, po gorah ali stopnicah, ki jim kar ni bilo konca. Malo sprostitve, odklopa, brez stopnic, nam je ponudila plovba z ladjico. Prijetno se je bilo zlekniti na palubi, opazovati morje, kraje mimo katerih smo pluli, poslušati sproščene pogovore. Se ustaviti in ohladiti v prijetno topli morski vodi, pojesti košček pršuta in mladega sira ali vrhunsko pečeno skušo in druge dobrote. Kapitan in njegova pomočnika so nas razvajali s svojimi specialitetami in mirno plovbo. Ki.....roko na srce....niti ni bila tako mirna, pa se je vseeno zapisala v čudovit spomin.
Vsemu lepemu je enkrat konec. Tudi ti čudoviti dnevi so vse prehitro minili. Še zadnje slovo, pozdrav Črni Gori, ki nas je tako prijazno gostila. Skupina pohodnikov se je odpravila proti domu, midva pa še kakšni novi dogodivščini naproti.
Rada pišem o kamnih, na katere sem stopala. Rada pišem o poteh, po katerih sem hodila In o občutkih, ki me vodijo, ki jih delim s sopotniki, ki ob meni stopajo po isti poti, na isti kamen. Ti občutki so tisti, ki življenje naredijo ŽIVLJENJE in pot spremenijo v POT. In ti občutki, ki jih sopotniki delimo med sabo, nas naredijo LJUDI, s srcem in dušo. Nisem več rosno mlada, srečala sem mnogo ljudi v svojem življenju. Pridejo in odidejo. Nekaterih se niti ne spomnim več. V spominu ostajajo tisti, ki so se me dotaknili malo drugače. Tisti, ki imajo odprto srce, ki jim je mar za drugega. Takšni ljudje pustijo svoj poseben pečat. Redko kdaj sem naletela na skupino ljudi s katerimi bi se, z vsakim posebej in vsemi skupaj, tako dobro počutila. Kot s starimi znanci, prijaznimi, prijetnimi, zaupanja vrednimi. Tako sem vas vse doživljala na teh naših skupnih poteh. Čutim veliko hvaležnost, da sem lahko del skupnosti ljudi, kot ste vi. Znate stopiti korak nazaj, če je potrebno, ali prestopiti težavo, ob tem pa ste iskreni in pošteni drug do drugega. Verjemite, to šteje največ.
Hvala za čudovite trenutke, skupaj ustvarjamo čudovite spomine.
Marjeta
Debela peč 2014m, 17. junij 2023
Dne 17. junija 2023 se je Pohodniško društvo Novo mesto odpravilo na planinski izlet na Debelo peč. Zbrali smo se ob 7. uri zjutraj in se vkrcali na avtobus, ki nas je odpeljal iz Novega mesta prek Ljubljane in Bleda proti Pokljuki.
Po dveh urah vožnje smo prispeli do našega izhodišča ob spomeniku. Sledil je začetek naše poti proti Blejski koči, kamor smo se odpravili po markirani poti. Pot nas je vodila skozi čudoviti gozd.
Po slabi uri hoje smo prispeli do Blejske koče, kjer smo si privoščili počitek. V prijetnem vzdušju smo se okrepčali in uživali v čudoviti naravi okoli nas. Po postanku smo se odpravili na Debelo peč. Hodili smo čez planinske pašnike polne alpskega cvetja. Na vrh smo prispeli ob poldne. Tu smo ob jasnem vremenu občudovali osupljive razglede na okoliške vrhove. Odločili pa smo se, da se povzpnemo še na Brda, ki so v bližini. To nam je ponudilo možnost, da osvojimo še enega dvatisočaka, kar nas je izkoristilo štiriindvajset od štiriintridesetih udeležencev.
Pot do Brd je bila nekoliko zahtevnejša, a smo se kljub temu hitro premikali proti vrhu. Ko smo dosegli Brda, smo uživali v trenutku in si vzeli čas za fotografiranje ter občudovanje naravnih lepot.
Po obisku Debele peči in Brd smo se vrnili nazaj do planine Lipanca, kjer smo se posedli nad kočo.
Poleg nas je bilo še kar nekaj drugih turistov in pa trije Vijatnamci – prašiči.
Po okrepčilu smo se odpravili nazaj proti avtobusu. Ura je bila že štiri popoldne, ko smo se vrnili do izhodišča. Bili smo utrujeni, a hkrati polni lepih vtisov in izkušenj, ki smo jih doživeli med izletom. Skupaj smo preživeli čudovit dan v naravi, se družili in okrepčali duha.
Zahvala za uspešen izlet gre Gorjanu Juretu. Pred časom je pri sebi v Gorjah gostil našega vodnika Boža, ki je takrat opravil ogled naše ture, nas je kot petintrideseti član odprave spremljal po poti in nam delal družbo. Tri dni pred našim izletom pa je obsekal veje ob gozdni poti do spomenika, čeprav je takrat deževalo. Zahvale Božu, ker ima takega prijatelja, šoferju Marku, ki nas je po izkrčeni poti brez praske pripeljal do izhodišča. In seveda Majdi, ki ji gre po moje, glavna zasluga, da se je našega mladinskega izleta udeležilo sedem otrok. Zahvala gre tudi vsem udeležencem, ki so se potrudili doseči vsaj en dvatisočak če ne kar dveh. Naj ne pozabim še zahvale Mestni občini Novo mesto, ki podpira našo dejavnost.
Zapisal: Igor Cibic
Klavdijin pohod, 18.06.2023
Hvala društvu in še posebej Martinu za organizacijo pohoda na Vinji vrh. S Fredijem sta izbrala čudovito traso. Večji del smo hodili po uhojenih gozdnih stezah. Na Vinjem vrhu smo počivali na idealni lokaciji s pogledom na reko Krko in otok Tržič. Posebej veličasten je bil trenutek na pokopališču, ko je Tine prižgal svečko in izročil Frediju planiko. Deset minut smo uživali v tišini in vsak zase obujali spomine na srečanja s pokojno Klavdijo.
Upam, da bo ta pohod postal tradicionalen.
Planinski pozdrav!
Jože Perše
Srečanje planincev Balkana – »SUSRETI PLANINARA BALKANA 2023«, 10.06.2023
Na povabilo prijateljskega planinskega društva PSK Pobeda iz Beograda, ki je bilo letošnji gostitelj Srečanja planincev Balkana, se nas je 9 članov Pohodniškega društva Novo mesto s kombijem 9. junija zgodaj popoldne odpravilo na planino Rajac, južno od Beograda, na tridnevno planinsko druženje.
V planinski dom »Čika Duško Jovanović« na Rajcu v Srbiji smo prispeli ob 20.30 uri. Ta večer smo ob druženju pričakali še ostale delegacije, skupno predstavnike 17. planinskih društev iz sedmih držav (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Srbija, Sev. Makedonija, Bolgarija). Gre za povezavo med društvi, iz vsake države do 3, katera še lahko komunicirajo v upoštevajoč jezikovne podobnosti svojih jezikov.
V soboto, 10. 6. 2023, sta zjutraj kot je običajno krenili na pot dve skupini pohodnikov, ena na daljšo turo po planini, prehodili so nekje 21 km (poleg lovske koče, Vijuljka, Danilov vrha (842m), na Suvobor (866m) in Dobre vode) ter druga skupina, ki je šla na nekoliko krajšo turo 12 km (vrh Rajca, do Dobrih voda) z možnostjo podaljška na dodatni vrh Suvobor, skupno 17 km. Po celi poti smo lahko občudovali lepote Šumadije. Vsak udeleženec si je izbral tisto pot, ki mu je najbolj ustrezala, zavedajoč se, da je na teh srečanjih poleg pohoda zelo pomembna beseda, komuniciranje, druženje (planinarjenje ne sme vzeti preveč sape). Ob občasnih postankih, malici iz nahrbtnika in postreženi pijači, ki širi obzorja, smo dobre volje pozno popoldne prispeli nazaj v planinski dom. Navkljub slabi napovedi je tudi vreme lepo zdržalo in ni bilo padavin.
V soboto je skladno s tradicijo sledila slavnostna večerja s kulturnim programom, pozdravnimi nagovori, izročitvijo daril, živo glasbo in plesom. Vodje delegacij so se zvečer tudi zbrali na sestanku, kjer so obravnavali izvedbo oz. organizacijo srečanja ter se dogovorili o naslednjem gostitelju (planinski klub Ljuboten iz tetova, Sev. Makedonija).
V nedeljo zjutraj po zajtrku je sledilo kratko druženje pred planinskim domom. Ob 10.00 uri smo krenili proti domu in se popoldne srečno vrnili v Novo mesto.
Zapisal: Fredi Bančov
Fotografije: udeleženci
8. Trdinov literarni pohod, 03.06.2023
V soboto 3.06.2023 smo se ljubitelji kulture, Gorjancev zbrali v Žabji vasi (pri Agroservisu), od koder smo se z avtobusom odpeljali v Sekuliče. Sekuliči se nahajajo na Hrvaški strani v osrčju Žumberka. Tam so se nam pridružili tudi pohodniki iz Karlovca, Gradska knjižnica "Ivan Goran Kovačič". Sledil je krajši kulturni vložek, o pomenu in zapuščini fotografa Hinka Krapeža. Spomnili smo se tudi na tragično preminulega idejnega vodjo Trdinovega literarnega pohoda g. Boruta Novaka. Robert kot vodja pohoda nam je na kratko predstavil potek pohoda in že smo se usmerili proti Trdinovem vrhu. Vremenske razmere, kljub nekaj kapljicam dežja na začetku, so bile ravno pravšnje za pohod. V prijetnem vzdušju z nekaj krajšimi postanki smo dosegli sam vrh. Na vrhu so nas pričakale vile iz Društva Mehovo, ki so nam postregle z domačim kruhom, oljem in soljo. Sledil je kulturni program z govorniki in glasbenim vložkom. Letos se obeležuje 100-let od poimenovanja vrha Gorjancev po Janezu Trdini. Častni občan Mestne občine Novo mesto, g. Janez Penca nam je na čustven način predstavil svoj odnos in ljubezen do Gorjancev. Po opravljenem postanku, ki je bil namenjen tudi za okrepčilo so se pohodniki odpravili proti Sošicam z postankom pri planinskem domu Vodice. Manjša skupina se je vrnila po isti poti v Sekuliče od koder so se z avtobusom odpeljali v Sošice. Sledilo je kosilo in ogled interpretacijskega centra.
Zapisal: Božo Mlakar
Slikovno gradivo: Božo Mlakar, Roman Makše
