Naselju Novo mesto so bile 7. aprila 1365 podeljene mestne pravice, zato si je Mestna občina Novo mesto 7 . april izbrala za svoj občinski praznik. V mesecu aprilu se v Novem mestu vrstijo različne aktivnosti.

Začetek praznovanja, Rudolfovanje, že zadnjih enajst let organizira Pohodniško društvo Novo mesto, s pohodniško – kolesarsko – kulturno prireditvijo, za oživitev in ohranjanje Rudolfove poti, ki poteka po mejah bivšega mestnega pomerija Rudolfswertha, kakor ga je določil Rudolf IV. Habsburški z ustavno listino. Celotna pot je dolga približno 40km in tudi letos se je kar številčna skupina pohodnikov, z mednarodno udeležbo, odločila, da jo prehodi v celoti. Največ pohodnikov se je odpravilo na krajšo, 15km dolgo pot. So pa najdaljšo pot v celoti prekolesarili tudi kolesarji.

Skupina pohodnikov, ki se je odločila prehoditi celotno Rudolfovo pot, se je zbrala ob 6.00 uri pred domom krajanov v Prečni. Letošnji pohod je potekal v nasprotni smeri kot v preteklih letih. Kar pomeni, da so se pohodniki odpravili v smeri Češče vasi, Novo mesto, vas Krka, Žihovo selo, preko mostu na reki Krki v Šempetru, do ribnika pri Starem Gradu. Tukaj je bil opravljen daljši počitek za okrepčilo, saj je bila za pohodniki opravljena prva polovica pohoda. Nadaljujejo proti gradu Hmeljnik, preko avtocestnega vkopa, Daljnega vrha, do mlina ob potoku Bezgavec, kjer so se pridružili pohodnikom na 15km pohodu. Pričetek le tega je bil ob 11.00 uri na avtocestnem vkopu, do koder so se pripeljali z avtobusom. Prisrčni pozdravi ob snidenju in daljše druženje z domačimi planinskimi  prijatelji in prijatelji iz tujine je kaj hitro minilo in že je bilo potrebno nadaljevati našo pot. Vas Hudo, Kuzarjev Kal, mimo razvalin gradu Luknja vse do Prečne, kjer je bil naš skupni cilj.

Pohodniško društvo Novo mesto je pripravilo pogostitev za vse udeležence Rudolfovanja in kulturno prireditev ob zaključku vseh poti, ki so jih udeleženci prehodili in prekolesarili. Velika zahvala gre nastopajočim iz OŠ Center za izpeljan kulturni program.

Preko dvesto udeležencev dogodka, izrečene besede na slovesnosti, zahvale, darila… vse to pove, da je Pohodniško društvo prepoznano po Sloveniji, kot tudi v tujini po odličnem delu.

Zvečer je sledilo še druženje ob večerji. Izmenjavali so si vtise čudovitega dne, malo poklepetali in tudi zaplesali. V poznih večernih urah pa odšli na zaslužen počitek po napornem dnevu.

"Hvala Pohodniškem društvu Novo mesto, za organizacijo dogodka, za  čudovito druženje, ki bo v veliko srcih ostalo zapisano kot čudovit spomin. Hvala vsem udeležencem, vsak je prispeval delček, da je vse bilo tako, kot je moralo biti… še boljše od pričakovanega."

Zapisal: Božo Mlakar

.AG_classic .ag_imageThumb {border-color:##808080} .AG_classic .ag_imageThumb:hover {background-color:##fea804} /* PAGINATION AND ALBUM STYLE DEFINITIONS */ #AG_01145 a.AG_album_thumb, #AG_01145 div.AG_album_wrap, #AG_01145 a.AG_pagin_link, #AG_01145 a.AG_pagin_prev, #AG_01145 a.AG_pagin_next {border-color:##808080} #AG_01145 a.AG_album_thumb:hover, #AG_01145 a.AG_pagin_link:hover, #AG_01145 a.AG_pagin_prev:hover, #AG_01145 a.AG_pagin_next:hover {background-color:##fea804} #AG_01145 div.AG_album_wrap h1, #AG_01145 a.AG_pagin_link, #AG_01145 a.AG_pagin_prev, #AG_01145 a.AG_pagin_next{color:##808080}

V soboto, 12. aprila 2025, je Mladinski odsek Pohodniško društvo Novo mesto organiziral pohod na Goro Oljko, vrh osamelec nad Polzelo v Savinjski dolini.

Štirinpetdeset planincev, od tega kar triintrideset osnovnošolcev, se nas je zjutraj ob osmih zbralo pred Osnovno šolo Bršljin. Z avtobusom smo se odpeljali mimo Ljubljane, v Savinjsko dolino, do našega izhodišča, vasi Podgora. Po dobri uri in pol vožnje smo zapustili avtobus, pomalicali in se odpravili po Martinovi poti proti našemu cilju.

Pot je večinoma potekala po gozdu, mimo manjših zaselkov, z nekaj krajšimi strmejšimi deli. Prijetno je šumelo suho listje pod nogami, rahel vetrc je hladil ogreta lica. Ves čas nas je skozi krošnje dreves prijetno spremljalo sonce. Vreme nam je res šlo na roko, bil je čudovit pomladni dan. Med hojo smo opazovali prebujanje narave, bujno rastoče trave, cvetoče divje češnje, regrat in druge travniške rožice. Petje razigranih ptičkov in brenčanje čebel je bila spremljajoča melodija. Med prijetnim klepetom, vzpodbujanjem drug drugega, smo po uri in pol hoje, nekaj tudi križevega pota, zagledali veličastno cerkev Svetega Križa, z dvema zvonikoma, naš cilj. Še zadnji vzpon in odprl se nam je čudovit pogled na cerkev in kočo. Privoščili smo si izdaten počitek, za malico, za ogled cerkve, seveda tudi za skupinsko slikanje. Nazaj v dolino smo se odpravili delno po krožni poti, delno po isti, kot smo se vzpenjali. Na poti domov seveda nismo mogli mimo Trojan, privoščili smo si slastne krofe, sladoled in po kratkem postanku nadaljevali proti domu. Zgodil se je čudovit dan, sončen, srčen, popoln, v najboljši družbi, s čudovito energijo. Zagotovo bo ostal zapisan v najlepšem spominu.

Nihče nam spominov ne podari,

spomine si ustvarimo sami,

ko poslušamo svoje srce,

ki nas vodi po poteh,

kjer vlada veselje, radost in smeh.

zapisala: Marjeta Mlakar

12Next

S parkirišča na Ljubelju smo se povzpeli na Zelenico. Po postanku pred zaprto kočo smo nadaljevali do vznožja ferate. Malo pred tem se je od skupine ločila planinka, ki je prišla le na pohod, le ta se je po stezi povzpela na vrh Spodnjega plota. Pred vstopom v ferato sem preveril ustreznost in nameščenost opreme pri udeležencih. S prvim delom ferate smo opravili z nekaj manjšimi težavami. Posledično sem se tudi odločil, da trojica nadaljuje po levem kraku - šolski ferati. S to trojico smo splezali na vrh, sam pa sem se vrnil, k ostali dvojici in smo se skupaj podali še v težjo varianto z oceno ''E''. To je ena najtežjih ferat v Sloveniji. Ta je udeleženki tudi povzročal težave v zgornjem delu, zato sem ji predlagal dodatno varovanje vodnika z vrvjo na polbičevim vozlom z vrha. Po uspešno opravljeni ferati  smo se povzpeli še na Triangel. Tam sem ocenil, da je za prečenje grebena Ljubeljščice po graničarski poti še preveč snega. Zato smo sestopili nazaj na Zelenico in po postanku nadaljevali na izhodišče.

 Zapisal: Martin Luzar

12Next

Po prihodu do vasice Jezero, ki se nahaja takoj za italijansko –slovensko mejo smo si nadeli feratarsko opremo in se podali do vstopa v ferato Bruno Bjondi. Zaradi velike gneče na vstopu v ferato smo se premaknili nekaj metrov naprej in za tem vstopili v ferato. Po končani ferati Bruno Bjondi smo se povzpeli še po ferati Nos in na vrhu naredili postanek za malico. Nadaljevali smo še s ferato Zimska Roža in tako zaključili s feratanjem. Na željo večine smo se spustili še v dolino Glinščice. Večina se je tudi podala do slapu Supet. Sledil je strm povratek nazaj na parkirišče. V prijetnem popoldanskem soncu smo se odpeljali še v Trst na zasluženo kavo, sladoled,... Čakal nas je le še povratek v Novo mesto.