Izlet na Učko (1396 m)
V nedeljo, 2.3.2025, smo planinci Pohodniškega društva imeli izlet na Učko. Udeležilo se ga je 47 planincev. Z avtobusom smo se zjutraj ob 6:00 uri odpeljali iz Novega mesta do Rijeke in naprej do sedla Poklon. Na sedlu smo zapustili avtobus in po markirani tehnično lahki stezi se v 1,30 uri povzpeli na vrh Učke 1396 m, kjer se sami vrh imenuje Vojak. Vojak je majhna zidana trdnjava in zato je tudi nadmorska višina 1400 m. Na poti je bilo tudi nekaj malega sveže zapadlega snega pa tudi trdo zamrznjenega starega snega v posameznih »krpah«. Na vrhu nas je pričakal lep razgled na mesto Rijeko in Kvarnerski zaliv, otoke v zalivu ter daleč naokoli vse do Snežnika v Sloveniji. Po počitku in malici iz nahrbtnika na vrhu smo se spustili proti nižjemu vrhu Suhi vrh. Na sedlu med Vojakom in Suhim vrhom smo naredili dve skupini. Prva večja skupina se je povzpela še na Suhi vrh, druga skupina 14 planincev se je takoj odpravila v dolino proti sedlu Poklon. Skupini sta se na neki točki, kjer je stičišče več planinskih poti ponovno združila in smo po lahki in ne zahtevni poti vrnili do sedla Poklon. Z vrha Vojak po drugi poti do sedla Poklon smo potrebovali 2,30 ure hoje. Na sedlu smo si privoščili pavzo 45 minut, nato je sledila vožnja nazaj proti Novemu mestu. Vreme je bilo sončno z dobrim razgledom vendar mrzlo, ker je ves čas pihala rahla burja. V Novo mesto smo se pripeljali ob 19:15 uri.
Mladen Živković
31. pohod po Jurčičevi poti
Dragi prijatelji pohodništva,
se še spomnite prvega slovenskega romana Deseti brat? Pa prigod hudomušnega Krjavlja, ki naj bi presekal na pol samega hudiča? V spomin na očeta tega pomembnega literarnega dela PD Polž in KUD Josipa Jurčiča Muljava že več kot tri desetletja organizirata tradicionalni pohod po Jurčičevi poti.
V soboto, 1. marca 2025, smo se tudi predstavniki Pohodniškega društva udeležili 31. pohoda po Jurčičevi poti. Iz Novega mesta smo se z vlakom odpeljali do praznično razpoložene Višnje Gore. V središču mesta so pohodnike z vse Slovenije pričakali prijazni domačini s pestro predstavitvijo kulturne zapuščine mesta. Za trenutek smo ustavili korak pred Hišo kranjske čebele, kjer smo se posladkali z okusnimi medenjaki in se ogreli ob poskočni glasbi pihalnega orkestra, nato pa se podali na prijetno in nezahtevno markirano Jurčičevo pot. Srečali smo mnoge stare znance različnih planinskih društev.
Na poti po slikoviti dolenjski pokrajini nas je spremljala bogata kulinarična ponudba slovenskih kmetij in lokalnih društev. Pred hotelom Polževo smo se okrepčali s čajem in se čez nekdanje smučišče podali proti gotski cerkvici sv. Duha, ki se ponaša z obnovljenim baročnim oltarjem. Po legendi naj bi jo v 15. stoletju začeli graditi v vasi, a kar so podnevi sezidali, je bilo ponoči preneseno na vrh hriba, zato danes cerkev stoji na tem mestu.
Pot smo nadaljevali mimo razvalin srednjeveškega gradu Kozjek, ki ga Jurčič opisuje v svojem literarnem delu Jurij Kozjak. Kmalu smo prispeli na Jurčičevo domačijo na Muljavi, kjer so domačini pripravili bogat kulturni program. Poleg župana in predsednika PD Polž sta nas s spodbudnimi besedami nagovorila predsednik PZS Jože Rovan in slavnostni gost, Martin Golob. KUD Muljava nas je povabil na letno uprizoritev predstave Jurij Kozjak z zanimivim odlomkom, ki je pritegnil staro in mlado. Po uradnem delu so najbolj vztrajni pohodniki zasukali pete ob poskočnih vižah Polkaholikov.
Lepo preživet dan smo zaključili z avtobusno vožnjo do Ivančne Gorice, od koder smo se po kavici in prijetnem klepetu z vlakom vrnili proti Novem mestu.
Na Jurčičevi poti smo srečali nekaj Jurčičev za en dan, Krjavelj pa se začuda ni pojavil. Škoda, saj bi nam v teh časih ljudski junaki z zdravo kmečko pametjo prišli še kako prav.
Simona Lešnjak
4. planinska urica, popotovanje po BiH
Četrtek 27. februar je bil rezerviran za izvedbo 4. planinske urice Pohodniškega društva Novo mesto.
Tokrat smo se v besedi in sliki spomnili našega osemdnevnega popotovanja po BiH. Prisotni so bili seznanjeni s posameznimi dogodki, kraji in zgodovinskimi dejstvi, ki so zaznamovali to, sicer čudovito, deželo polno rek, jezer, gora ter ravnih polj. Ne smemo pozabiti izreči veliko zahvalo g. Dževadu Bektaševič, ki nas je spremljal na tej enkratni poti. Prav tako domačinom, ki so bili zelo gostoljubni. Bihač, Jajce, Jablanica, Blidinje, Sarajevo, Tjentište, Mostar in na koncu še dva čudovita dneva v Biogradu na Moru. Vsi ti kraji so nas navdihnili do take mere, da bi se tja še lahko vračali.
Predstavil in zapisal: Božo Mlakar
Počitniški pohod po Machovi poti
Mladinski odsek Pohodniškega društva Novo mesto je v četrtek, 20. 2. 2025 popestriti zimske počitnice z zanimivim pohodom. Odpravili smo se na pohod po Machovi poti. Pot je posvečena Johanu Machu, ki je v Slovenijo prvi pripeljal in gojil sviloprejke – metulje jamamaje. Z rumenimi metulji je označena celotna pot. Družina Mach se je na Veliki Slatnik preselila 1858, kjer so si kupili Slatensko graščino. Z naprednostjo in znanjem so vplivali na izboljšanje kmetovanja, sadjarstva, vinogradništva in čebelarstva v teh krajih. Žena Josephina je bila zelo verna, radodarna in najbolj si je prizadevala za izboljšanje položaja in izobrazbe deklic, ki so bile v tistem obdobju zelo zapostavljene. Zelo pomemben je bil tudi sin Ernest, ki je bil matematik, fizik, raziskovalec. Po njem se imenuje enota mah, za nadzvočno hitrost.
Pohodniki smo se v mrzlem jutru, - 7* C, zbrali na parkirišču pri gostilni Štefan na Malem Slatniku. Na pohodu nas je bilo 49 in še 2 prijazna psa. Po intervjuju, snemanju Vašega kanala smo se že malce shlajeni podali na pot, ki poteka po uhojeni stezi skozi gozd, ob Slatenskem potoku vse do Velikega Slatnika. Med hojo smo delali krajše postanke, da smo si ogledali naravne zanimivosti: mlinščico – umetna struga, ki vodi vodo na mlinska kolesa, glavate vrbe, izvire studenčkov; angelski studenček, Mrzliček, Mišjo pezdico, meandre Slatenskega potoka, lovske opazovalnice, okamenelega čuvaja, lepo urejena počivališča, mostičke, glavati gaber. O vsem opazovanem sem jim povedala nekaj zanimivosti. Pri sotočju treh studencev smo si ogledali glavni izvir studenca, jaslice, mlinček in skrbno urejen prostor za počitke, malico. Na vznožju pod vasjo smo si ogledali vremensko postajo in obeležje v spomin dolenjskemu vremenskemu napovedovalcu – Robiju Erjavcu. Na pokopališču smo si ogledali grob družine Mach.
V gostilnici Slatnik nas je prijazno sprejela gospa Karmen Luzar, nam postregla z željeno pijačo in nam dovolila malicati priboljške, ki smo jih prinesli v nahrbtnikih. V toplem prostoru nam je bilo prijetno. Okrepčani smo nadaljevali s hojo. V drugem delu poti smo si ogledali skedenj – obnovljen ostanek graščine, zakleti oreh, škratovo uho, mokrišče in palčkov grad. Sproščeni, zadovoljni, da smo se skupaj razgibali, se medsebojno spoznavali in doživljali čarobnost Machove poti smo se v soncu vrnili na izhodišče. Lepo nam je bilo.
Zahvaljujemo se vsem udeležencem za prijetno druženje in vodljivost, MO NM, ki podpira našo dejavnost, gospe Karmen za gostoljubje, gospodu Martinu Hrenu, predsedniku društva Machova dediščina, za vse uporabne nasvete in televiziji Vaš kanal za zanimivo predstavitev pohoda.
Zapisala: Majda Markovič, fotografije Božo Mlakar
Sveti Jakob (806m), Topol & Jetrbenk, sobota, 15. februar 2025
Kljub dokaj kislemu vremenu, kateremu je botrovalo, da smo bili brez lepih razgledov, nas je vse skozi spremljala prava zimska pravljica.
Z Legastja smo se, po kolovozih, čez travnike, pa tudi po cesti in skozi zaselke v dobri uri povzpeli na Sv. Jakob. Po postanku smo se v dobre pol ure hoda spustili do Jakoba, oziroma bolj znano Katarine nad Ljubljano. Tu smo si privoščili daljši počitek za malico oziroma okrepčilo. Po postanku smo sprva nadaljevali po cesti, nato pa je sledil še zadnji krajši vzpon na Jeterbenk. Od tu nam je preostal le še spust do Slavkovega doma na Golem Brdu. Za tokratno pot smo potrebovali okoli 4 ure hoje. V tem času pa je bilo potrebno premagati okoli 550 višinskih metrov.
Kakšna zimska pravljica nas je pa spremljal, pa lahko vidite po spodnjih fotografijah.
