Naše vikend potovanje v Srbijo se je začelo s prijetno vožnjo po avtocesti mimo Zagreba do mejnega prehoda Bajakovo. Po prečkanju meje smo najprej obiskali muzej Sremske fronte, ki pripoveduje zgodbo o eni najpomembnejših bitk na jugoslovanskem ozemlju ob koncu druge svetovne vojne. Pot nas je vodila naprej v Sremsko Mitrovico, kjer nas je pričakalo toplo spomladansko sonce in lokalne dobrote. Prijetno utrujeni smo dosegli naš cilj in se namestili v vasi Čerević, na kmečkem turizmu Seoska priča, kjer smo uživali v večerji in prijetnem druženju.

Sobota je bila namenjena raziskovanju Fruške gore, najstarejšega narodnega parka v Srbiji, znanega po čudovitih gozdnih poteh, bogati zgodovini in znamenitih samostanih. Lokalni vodnik iz planinskega društva PSD Poštar nas je popeljal na krožno planinsko turo, kjer smo obiskali samostan Velika Remeta, ki je pravi kulturni zaklad. Fruška gora je tudi središče vinogradništva, zato smo dan zaključili ob pokušini odličnih lokalnih vin. 

Nedelja je bila namenjena raziskovanju Novega Sada. Ogledali smo si mogočno Petrovaradinsko trdnjavo, eno najprepoznavnejših znamenitosti mesta. Trdnjava, znana kot “Gibraltar na Donavi”, se ponaša z mogočnimi obrambnimi zidovi in podzemnimi hodniki ter nudi čudovit razgled na mesto in Donavo. Pot smo nadaljevali do Trga svobode, osrednjega mestnega trga, kjer smo občudovali veličastno arhitekturo in utrip mestnega življenja. 

Vikend nepozabnih doživetij, kulture in zgodovine, pohodništva, ter prijetnega druženja s člani Pohodniškega društva Novo mesto! Zahvala tudi Mestni občini Novo mesto, ki podpira našo dejavnost.

Teja Mohorič

1234Next

Na jesenski akciji na tej poti smo rekli, da bi zamenjali križ pri razvalinah cerkve na Pugledu, ker je bil že uničen. Tega izziva se je lotil Tone Mirt in je doma izdelal križ in ga tudi pripeljal in postavil. Obrusil je tudi klopi.

Ostali smo pa šli pregledat pot. V Starem Logu smo opazili nove table, ki so jih postavili domačini, pot lepo je opisana. Na poti smo obrezali veje in odstranjevali podrto drevje, ki je bilo čez pot. Na dveh delih poti, kjer so podirali drevesa, je pot zelo uničena. Na prihodnji akciji pred velikonočnim ponedeljkom, ko bo naš pohod, bomo morali narisat nove markacije, ker jih sedaj veliko manjka.

Na akciji nas je bilo pet markacistov in še en član, ki se nam bo pridružil kot markacist, ko bo opravil tečaj. Želimo pa si v naše vrste pridobiti še kakšnega novega markacista, če vas to delo veseli se nam javite.

Pavel Golob

12Next

V nedeljo, 2.3.2025, smo planinci Pohodniškega društva imeli izlet na Učko. Udeležilo se ga je 47 planincev. Z avtobusom smo se zjutraj ob 6:00 uri odpeljali iz Novega mesta do Rijeke in naprej do sedla Poklon. Na sedlu smo zapustili avtobus in po markirani tehnično lahki stezi se v 1,30 uri povzpeli na vrh Učke 1396 m, kjer se sami vrh imenuje Vojak. Vojak je majhna zidana trdnjava in zato je tudi nadmorska višina 1400 m. Na poti je bilo tudi nekaj malega sveže zapadlega snega pa tudi trdo zamrznjenega starega snega v posameznih »krpah«. Na vrhu nas je pričakal lep razgled na mesto Rijeko in Kvarnerski zaliv, otoke v zalivu ter daleč naokoli vse do Snežnika v Sloveniji. Po počitku in malici iz nahrbtnika na vrhu smo se spustili proti nižjemu vrhu Suhi vrh. Na sedlu med Vojakom in Suhim vrhom smo naredili dve skupini. Prva večja skupina se je povzpela še na Suhi vrh, druga skupina 14 planincev se je takoj odpravila v dolino proti sedlu Poklon. Skupini sta se na neki točki, kjer je stičišče več planinskih poti ponovno združila in smo po lahki in ne zahtevni poti vrnili do sedla Poklon. Z vrha Vojak po drugi poti do sedla Poklon smo potrebovali 2,30 ure hoje.  Na sedlu smo si privoščili pavzo 45 minut, nato je sledila vožnja nazaj proti Novemu mestu. Vreme je bilo sončno z dobrim razgledom vendar mrzlo, ker je ves čas pihala rahla burja. V Novo mesto smo se pripeljali ob 19:15 uri.

Mladen Živković

123Next

 

Dragi prijatelji pohodništva,

se še spomnite prvega slovenskega romana Deseti brat? Pa prigod hudomušnega Krjavlja, ki naj bi presekal na pol samega hudiča? V spomin na očeta tega pomembnega literarnega dela PD Polž in KUD Josipa Jurčiča Muljava že več kot tri desetletja organizirata tradicionalni pohod po Jurčičevi poti. 

V soboto, 1. marca 2025, smo se tudi predstavniki Pohodniškega društva udeležili 31. pohoda po Jurčičevi poti. Iz Novega mesta smo se z vlakom odpeljali do praznično razpoložene Višnje Gore. V središču mesta so pohodnike z vse Slovenije pričakali prijazni domačini s pestro predstavitvijo kulturne zapuščine mesta. Za trenutek smo ustavili korak pred Hišo kranjske čebele, kjer smo se posladkali z okusnimi medenjaki in se ogreli ob poskočni glasbi pihalnega orkestra, nato pa se podali na prijetno in nezahtevno markirano Jurčičevo pot. Srečali smo mnoge stare znance različnih planinskih društev. 

Na poti po slikoviti dolenjski pokrajini nas je spremljala bogata kulinarična ponudba slovenskih kmetij in lokalnih društev. Pred hotelom Polževo smo se okrepčali s čajem in se  čez nekdanje smučišče podali proti gotski cerkvici sv. Duha, ki se ponaša z obnovljenim baročnim oltarjem. Po legendi naj bi jo v 15. stoletju začeli graditi v vasi, a kar so podnevi sezidali, je bilo ponoči preneseno na vrh hriba, zato danes cerkev stoji na tem mestu.

Pot smo nadaljevali mimo razvalin srednjeveškega gradu Kozjek, ki ga Jurčič opisuje v svojem literarnem delu Jurij Kozjak. Kmalu smo prispeli na Jurčičevo domačijo na Muljavi, kjer so domačini pripravili bogat kulturni program. Poleg župana in predsednika PD Polž sta nas s spodbudnimi besedami nagovorila predsednik PZS Jože Rovan in slavnostni gost, Martin Golob. KUD Muljava nas je povabil na letno uprizoritev predstave Jurij Kozjak z zanimivim odlomkom, ki je pritegnil staro in mlado. Po uradnem delu so najbolj vztrajni pohodniki zasukali pete ob poskočnih vižah Polkaholikov. 

Lepo preživet dan smo zaključili z avtobusno vožnjo do Ivančne Gorice, od koder smo se po kavici in prijetnem klepetu z vlakom vrnili proti Novem mestu. 

Na Jurčičevi poti smo srečali nekaj Jurčičev za en dan, Krjavelj pa se začuda ni pojavil. Škoda, saj bi nam v teh časih ljudski junaki z zdravo kmečko pametjo prišli še kako prav. 

Simona Lešnjak

12Next