Tokratne zimske počitnice smo v mladinskem odseku Pohodniškega društva Novo mesto popestrili z pohodom na Turn. Značilnost tega vrha je, da je najvišji vrh med Gorjanci in Kumom.

Na parkirišču pred OŠ Bršljin se nas je zbralo 31 pohodnikov, od tega 16 mladih pohodnikov.

Z avtomobili smo se odpeljali do obcestnega parkirišča, kjer se začne pot proti gradu Hmeljnik. Pot je v večjem delu potekala po makadamski cesti, ki pa se ves čas počasi a vztrajno vzpenja. Krajši počitek smo naredili pri gradu, ob enem pa nam je Majda predstavila zgodovino gradu. Po ogledu gradu, ki pa ga je, na žalost, že kar dodobra načel zob časa, smo se podali proti Grčevju. V kraju Grčevje nas usmerjevalna tabla usmeri na stezo, ki vodi skozi gozd do Turna. Vrh je označen z geometrično točko in se nahaja sredi manjše poseke gozda.

Tukaj si privoščimo daljši počitek, ki ga izkoristimo za okrepčilo in igre. Meni osebno najboljša igra je bila lupljenje čebule. Kar nekaj nasmehov je izvabila na obraze prisotnih. Na koncu naredimo še spominsko sliko in se odpravimo proti našem izhodišču. Pot je kljub meglenemu jutru in oblačnemu dnevu minila v prijetnem vzdušju. Pohod smo zaključili ob 12.20 uri.

 Zapisal : Božo Mlakar

Slikovno gradivo : Božo Mlakar

 

V soboto, 17. 2. 2024, smo se odpravili na pohod na Kozice (741m). Zbrali smo se ob 8.00 pred OŠ Bršljin, nato pa smo se pripeljali do kraja Predgrad. Bilo nas je 61. Vodniki so nam predstavili zgodovino tega kraja. Začeli smo hoditi in se vzpenjati po makadamski cesti. Nato smo prišli v gozd in hodili po poti z zelo lepimi razgledi na reko Kolpo. Pred koncem hoje nas je čakal še strmejši vzpon in prispeli smo na vrh Kozic. Na vrhu smo imeli daljši postanek in malico. V dolino smo se spustili po cesti, med potjo pa smo se povzpeli še na drug vrh, 7 metrov višji vrh Pajtlerica. Iz tega vrha je bil razgled res zelo lep. Nekaj časa smo hodili po cesti in prispeli do izhodišča. Pogledati smo šli še grajski kal. Z avtobusom smo se odpravili domov in srečno prišli v Novo mesto.

 Zapisala: Tinkara Badovinac, 8. r. OŠ Drska

V ponedeljek, 5. 2. 2024, na sončno popoldne, smo izvedli prijeten pohod ob reki Krki.

Na pobudo mentorice planinske vzgoje, profesorice na OŠ Drska, Simone Lešnjak smo se zbrali na razgledni terasi pred Štukljevo brvjo. V spremstvu še treh profesorjev je prišlo 47 učencev 8. in 9. razreda. Ob ogledu Štukljeve brvi sem jim povedala nekaj zanimivosti in potem smo krenili na pot po novi sprehajalni poti ob desnem bregu Krke. Krajše postanke smo delali ob kamnitih skulpturah in na točkah, s katerih je zanimiv razgled na brvi in mostove. O vsem opazovanem smo se tudi pogovarjali. Učenci so že veliko vedeli in bili vedoželjni za nove informacije. Na Julijini brvi smo imeli najdaljši postanek in uživali ob pogledih na Gorjance, Breg, Loko, obnovljen Julijin dvorec, izliv Težke vode v Krko,  Šmihelski, Železniški in Kandijski most. Nadaljevali smo do obeležja Knafelčeve markacije, ki je na začetku Župančičevega sprehajališča. Ogledali smo si najstarejši – Kandijski most, ki je bil zgrajen 1898 in pred nekaj leti temeljito obnovljen. Na njem smo naredili postanek, se zazrli v globino in se spomnili na skoke z mostu, ki se tu odvijajo vsako poletje. Ozrli smo se tudi na stari del mesta proti Kapitlju in Glavnemu trgu. Lepo je naše mesto. Po ogledu smo nadaljevali mimo avtobusne postaje do OŠ Drska.

Prijetno, sproščeno in tudi malce poučno popoldansko druženje smo zadovoljni zaključili.

 Zapisala: Majda Markovič, fotografije Simona Lešnjak

 

 

4. februarja 2024 sem se odpravila na prvi pohod s Pohodniškim društvom Novo mesto. Zjutraj smo se razdelili po avtomobilih in se odpravili do Vinske gore. Že pravo doživetje je bila vožnja, kjer nam je voznik Aleš povedal nešteto zgodbic in pokazal vse mimoležeče vrhove. Ko smo prišli do izhodišča, smo v miru spili kavico, pripravili nahrbtnike in pohodne palice, ter se odpravili do Ramšakovega vrha. Med potjo smo občudovali cvetoče telohe in trobentice. Vreme je bilo kot naročeno. Kmalu po vzponu nas je obsijalo toplo sonce.

Presenetilo me je, da se društvo ukvarja tudi s plezanjem. Brez besed sta me pustila Tine in Tanja, ki sta premagala ferato Gonžarjeva peč. Morda se naslednjič najde še kakšen pogumnež. Vodniki so nam dali veliko koristnih nasvetov o opremi in hoji po gorah. Dobra pripravljenost je na prvem mestu.

Organizatorji Ramšakovega pohoda so se zelo potrudili in med potjo pripravili pogostitev. Zelo mi je teknil sladek krof in čaj.

Cel dan je bil zelo prijeten. Čeprav sem bila prvič del društva, so me vsi lepo sprejeli. Z veseljem se bom udeležila še kakšnega pohoda s PD NM.

 Tajda Štupar